Jedro

Ekonomska odvisnost oškodovanke od obdolženca kot utemeljeno osumljenega storilca kaznivega dejanja nasilja v družini, ob obdolženčevi potencirani ponovitveni nevarnosti, ne sme biti okoliščina, ki bi lahko vplivala na pravilnost zaključkov o neogibnosti pripora.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 11. 2. 2021, opr. št. II Ks 2366/2021, na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zoper obdolženega E. T. podaljšal pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za dva meseca, do vključno 12. 4. 2021 do 21.00 ure. Obdolženec se nahaja v priporu od 12. 1. 2021 od 21.00 ure dalje. Zoper njega teče preiskava zaradi kaznivih dejanj nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter posilstva po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 170. člena KZ-1. Glede na to, da se slednje kaznivo dejanje preganja na predlog oškodovanke, ki pa je predlog za pregon tega kaznivega dejanja umaknila, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu najprej ugotovilo, da utemeljen sum kot zahtevani dokazni standard za pripor za kaznivo dejanje posilstva več ni podan, je pa še podan utemeljen sum glede kaznivega dejanja nasilja v družini in zgolj že ta upravičuje podaljšanje pripora.

2. Zoper sklep o podaljšanju pripora se je pravočasno pritožila obdolženčeva zagovornica. Smiselno uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolžencu pripor odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v smislu pritožbenih navedb obdolženčeve zagovornice, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je zunajobravnavni senat pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obdolženca in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitano mu kaznivo dejanje nasilja v družini, da je še vedno ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, v konkretnem primeru oškodovanke L. G., ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca tudi sorazmeren ukrep.

5. Uvodoma pritožnica sicer soglaša, da se v spisu nahaja zdravstvena dokumentacija glede telesnih poškodb, ki naj bi jih oškodovanka utrpela 12. 1. 2021, vendar pa za mesec december 2020 in 5. 1. 2021 ni nobenih objektivnih podatkov o tem, da naj bi bila oškodovanka tudi tedaj poškodovana. Slednje naj niti ne bi izhajalo iz izpovedb prič. Sodišče prve stopnje naj bi se pri svojih zaključkih o utemeljenosti suma predvsem opiralo na izjave, ki so jih priče podale policistom, ne pa tudi na izpovedbe teh istih prič pred preiskovalno sodnico.

6. Sodišče druge stopnje s povzetimi pritožbenimi trditvami ne soglaša in se pri tem sklicuje na izčrpne razloge prvostopenjskega senata pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa, s katerimi je argumentirano pospremilo dokazno oceno o nadaljnjem obstoju zahtevanega dokaznega standarda, t. j. utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da se je oškodovanka sicer odpovedala pričanju zoper obdolženca, a je obenem zaključilo, da tudi številni drugi pridobljeni podatki in dokazi zaenkrat še vedno potrjujejo v tem delu kazenskega postopka zahtevano dokazno raven. Pravilno je izpostavilo pridobljeno oškodovankino zdravstveno dokumentacijo in sicer obvestilo o telesni poškodbi z dne 12. 1. 2021 ter izvid Splošne bolnišnice ... z dne 13. 1. 2021. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju povzelo izpovedbe relevantnih prič (A. G., Ž. K., V. O., A. H., policista M. B. in I. H.), ki vsekakor očitke o storjenem kaznivem dejanju oziroma izvajanju fizičnega in psihičnega nasilja s strani obdolženca zoper oškodovanko potrjujejo. Sodišče prve stopnje je pri tem ocenilo, da so te priče na zaslišanju pred preiskovalno sodnico potrdile izjave dane policistom. Slednje sicer pritožnica osporava, vendar gre za interpretacijo izvedenih dokazov, katerih ocena bo predmet nadaljnjega postopka. Sodišče prve stopnje tudi ni spregledalo visoko stopnje ocene oškodovankine ogroženosti ter podatek o zasegu hladnega orožja – usnjenega biča, ki se kot sredstvo izvajanja nasilja omenja v opisu obravnavanega kaznivega dejanja.

7. Ob ugotovljenem oziroma preizkušenem utemeljenem sumu je priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podan, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih storilec živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušano kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. Za obstoj tega pripornega razloga ni potrebno, da so kumulativno podane vse naštete okoliščine, ampak zadošča, da je podana najmanj ena okoliščina subjektivne narave, ki se nanaša na storilca in ena objektivne narave, ki zadeva kaznivo dejanje, če v medsebojni povezavi razumno utemeljujeta realno nevarnost, da bo obdolženec uresničil katero od alternativno naštetih oblik ponovitvene nevarnosti.

8. Sodišče prve stopnje je v napadanem sklepu pravilno ugotovilo in obrazložilo tako objektivne kot tudi vrsto subjektivnih okoliščin, ki ostajajo od zadnjega odločanja o priporu nespremenjene in ki brez dvoma kažejo, da je pri obdolžencu podana realna nevarnost, da bo v primeru odprave pripora ponavljal kazniva dejanja kakršnega je utemeljeno osumljen v predmetni kazenski zadevi. Na strani objektivnih okoliščin je sodišče prve stopnje poudarilo samo težo obravnavanega kaznivega dejanja ter okoliščine v katerih je bilo storjeno. Ne gre soglašati s pritožnico, da nobena od zaslišanih prič ni potrdila, da naj bi obdolženec oškodovanki omejeval stike z drugimi osebami, tako je npr. priča A. G. za zaslišanju pred preiskovalno sodnico 27. 1. 2021 izpovedala tudi, da ji (op. oškodovanki) obdolženec ″ni dovolil ven, vzel ji je telefon″.

9. Na strani obdolženčevih osebnostnih lastnosti, ki ga delajo ponovitveno nevarnega je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo njegovo predkaznovanost zaradi storitve kaznivega dejanja z elementi nasilja. Sodba Okrožnega sodišča v Celju, s katero je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1 (tudi v tem postopku je bil priprt od 29. 7. 2020 do 13. 10. 2020), je postala pravnomočna 24. 11. 2020, že 20. 12. 2020 pa je obdolženec začel izvrševati sedaj obravnavano kaznivo dejanje. Zato je povsem na mestu ocena prvega sodišča o obdolženčevih negativnih osebnostnih in vedenjskih lastnostih ter nespoštovanju pravnih norm. Sodišče prve stopnje ni zanemarilo podatkov o sklenjeni pogodbi o najemu stanovanja, na katero se je zagovornica sklicevala že v odgovoru na predlog za podaljšanje pripora. Pravilno je ocenilo, da zatrjevana okoliščina, da bi obdolženec oškodovanki prepustil v uporabo stanovanje, ne odpravlja ugotovljene izrazite ponovitvene nevarnosti. Ker se obdolžencu očita izvajanje nasilja tako v V. na naslovu ..., kot tudi v Š. (v tem primeru na cesti izven zaprtih prostorov), ne more pretehtati pritožbeni argument, da bi ponovitvena nevarnost odpadla, če bi oškodovanka živela sama v stanovanju.

10. Zatrjevanje zagovornice, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri obrazložilo neogibnosti pripora, ni utemeljeno. Izpodbijani sklep pod točko 10 vsebuje obrazložitev o tem, da katerikoli milejši ukrep zoper obdolženca ne pride v poštev in da je bilo podaljšanje pripora nujno, da se zavarujeta varnost in zdravje oškodovanke. Neogibnosti pripora v obravnavanem primeru tudi po oceni sodišča druge stopnje ne morejo ovreči izpostavljene okoliščine, da je obdolženec zaposlen in s plačo odplačuje kredit ter stroške, povezane z uporabo stanovanja. Ker sta varnost in telesna nedotakljivost najvišje varovani dobrini in glede na zagroženo kazen, je izrečeni ukrep sorazmeren z obdolženčevo ustavno zagotovljeno pravico do svobode. Ekonomska odvisnost oškodovanke od obdolženca kot utemeljeno osumljenega storilca kaznivega dejanja nasilja v družini, ob obdolženčevi potencirani ponovitveni nevarnosti, ne sme biti okoliščina, ki bi lahko vplivala na pravilnost zaključkov o neogibnosti pripora.

11. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74013 Taksne tarife (ZST-1), v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.