Jedro

Stranka za izvedene spremembe del pred vložitvijo zahtevka za izplačilo ni pridobila pisnega soglasja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, čeprav bi ga po presoji sodišča morala pridobiti, če je želela tudi za spremembe uveljavljati izplačilo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33131-5/2013/49 z dne 24. 11. 2015 se v zavrnilnem delu točke 1 izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR, povečane za DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zahtevku tožeče stranke za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33131-5/2013/17 z dne 24. 9. 2013, delno ugodila v višini 1.870.056,96 EUR, del zahtevka v višini 652.693,24 EUR pa je zavrnila (točka 1 izreka). Odločila je, da se sredstva v višini 1.870.056,96 EUR nakažejo na strankin transakcijski račun (točka 2 izreka). Kot je ugotovila, posebni stroški v postopku niso nastali (točka 3 izreka).

2. V obrazložitvi odločbe Agencija pojasnjuje, da je tožeči stranki z odločbo o pravici do sredstev odobrila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev v višini 2.522.750,20 EUR za sofinanciranje iz ukrepa 125 b: Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, predmet podpore št. 3 izgradnja velikih namakalnih sistemov, ki so bila razpisana z Javnim razpisom (v nadaljevanju Javni razpis).

3. Sredstva so se stranki odobrila pod pogoji, navedenimi v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2103 v letih 2011-2013 (v nadaljevanju Uredba o PRP) in v Javnem razpisu.

4. V obrazložitvi odločbe Agencija podrobneje opisuje potek upravnega postopka, v katerem je od tožeče stranke med drugim zahtevala tudi pojasnila o razlikah v postavkah predračuna, ponudbe izbranega izvajalca in končne situacije. Na poziv za razjasnitev je stranka odgovorila v vlogi z dne 28. 4. 2015. 5. Dne 31. 7. 2015 je bila tožeča stranka ponovno pozvana k razjasnitvi zahtevka. V pozivu je Agencija med drugim zahtevala tudi pojasnila glede odstopanja količin in cen gradbenih del v vlogi in v zahtevku, saj je bilo razvidno, da so skupne količine materiala in obseg gradbenih del v predračunu in ponudbi izbranega izvajalca bistveno višje od količin in materiala ter obsega gradbenih del iz končne situacije, med tem ko so stroški, ki jih stranka uveljavlja z zahtevkom za izplačilo, enaki višini odobrenih sredstev (2.522.750,20 EUR). Na navedeni poziv je stranka podala pojasnila v dopisu z dne 12. 8. 2015. 6. Kot na podlagi predložene dokumentacije ugotavlja Agencija, stranka ne izpolnjuje v celoti vseh pogojev oziroma kriterijev, določenih v Uredbi o PRP in Javnem razpisu, zaradi česar je njenemu zahtevku za izplačilo ugodila le deloma. Agenciji namreč ni posredovala obrazloženega zahtevka za spremembo obveznosti skladno s 54. členom Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) ter točko 11.3.3.2. Javnega razpisa. V odgovorih na razjasnitve zahtevka je navedla le, da ni vedela za obvezo javljanja sprememb, ki po njenem mnenju na izdano gradbeno dovoljenje in na cilje naložbe ne vplivajo.

7. Na podlagi navedenega Agencija zaključuje, da tožeča stranka uveljavlja neupravičene stroške oziroma neodobrene količinske presežke, ki med potrjevanjem vloge niso bili predvideni, kar je v neskladju z določbo 4.3.4. Javnega razpisa. Zahtevki so po ugotovitvi Agencije tudi vsota napačnih delnih seštevkov (npr. v končni gradbeni situaciji). Kot še dodaja, je bila stranka že s pozivom na razjasnitev z dne 31. 7. 2015 opozorjena, da bodo po 54. členu ZKme-1 stroški, ki niso bili predvideni z vlogo ter niso bili kasneje odobreni z odločbo o spremembi obveznosti, zavrnjeni kot neupravičeni.

8. V nadaljevanju obrazložitve Agencija našteva nepriglašene spremembe in nepredvidene presežke, katerih skupna vrednost (brez neupravičenega presežka splošnih stroškov v višini 29.667,87 EUR) znaša 296.678,75 EUR neto. V preglednici znižanj navaja neupravičene (v ponudbi nepredvidene) stroške in neodobrene količinske presežke po posameznih sklopih opravljenega dela oziroma opreme, navaja pa tudi splošne stroške, ki pomenijo znižanje v skupni višini 326.346,62 EUR, kolikor znaša tudi znesek sankcije.

9. V zvezi z izrečeno sankcijo se Agencija sklicuje na 30. člen Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (v nadaljevanju Uredba št. 65/2011), ki zahteva, da se preveri upravičenost izplačil na podlagi tistega, za kar se med administrativnim pregledom ugotovi, da izpolnjuje pogoje. V primeru ugotovljenih nepravilnosti se izrečejo sankcije, kot to določata tudi 57. člen ZKme-1 in 122. člen Uredbe o PRP.

10. Po ugotovitvi Agencije znaša v obravnavani zadevi razlika med predlogom vlagatelja in dejanskim izračunom 326.346,62 EUR, kar predstavlja razliko v višini 12,94 %, ki je višja od dovoljenega praga 3 %. V takšnih primerih je na podlagi 30. in 31. člena Uredbe št. 65/2011 treba uporabiti sankcijo v višini ugotovljene razlike med zahtevkom vlagatelja in dejanskim izračunom.

11. Odobreno izplačilo je tako skladno z ugotovljeno razliko (v višini 326.346,62 EUR) in z upoštevanjem sankcije v enaki višini znižano na 1.870.056,96 EUR, kot izhaja to iz 1. in 2. točke izreka odločbe.

12. Kot še dodaja Agencija, je bila stranka o kršitvah obveznosti in o neupravičenih stroških seznanjena že s pozivom na dodatno razjasnitev z dne 31. 7. 2015, ko ji je bila tudi dana možnost pojasnitve neupravičenih stroškov. V svojem odgovoru na poziv z dne 12. 8. 2015 se glede neupravičenih stroškov ni nazorno opredelila ter jih ni očitno zavrgla ali izpodbila. Na podlagi navedenega Agencija zaključuje, da se stranka svojih kršitev glede javljanja nepravilnosti zaveda ter jih tudi sprejema.

13. Zoper zavrnilni del točke 1 izreka odločbe tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu. V tožbi očita, da izpodbijana odločitev ne vsebuje podrobnejše in vsebinsko jasne obrazložitve, na podlagi katere bi bilo mogoče razbrati, zakaj je Agencija določene stroške zavrnila kot neupravičene. Izpodbijane odločitve zato po njenem mnenju ni mogoče preizkusiti. Agencija se tudi ni opredelila do navedb tožeče stranke ter do dokumentov, ki jih je predložila v postopku.

14. Glede očitka Agencije, da ni posredovala utemeljenega zahtevka za spremembo obveznosti, pa tožeča stranka poudarja, da so ji bila z odločbo o pravici do sredstev odobrena nepovratna sredstva za namen izgradnje velikega namakalnega sistema, pri čemer odločba natančnejše specifikacije odobrenih sredstev ne vsebuje, iz odločbe pa tudi ne izhaja, da bi bila projektna in investicijska dokumentacija ter potrebna dovoljenja za izgradnjo objektov in infrastrukture njen sestavni del, ki bi bil za stranko zavezujoč. Po njenem mnenju so predmet poročanja po 54. členu ZKme-1 le večje oziroma bistvene spremembe pri izvedbi del, ki terjajo spremembo gradbenega dovoljenja in ne tudi minimalna odstopanja, ki jih kot nebistvene spremembe ni treba javljati. Stališče Agencije, da bi bilo treba javiti vsako (tudi nebistveno) spremembo, ki pomeni tehnično prilagoditev oziroma odstopanje od prvotno predvidenih tehničnih rešitev, je po mnenju tožeče stranke neživljenjsko in arbitrarno.

15. Kot poudarja, je bil v obravnavani zadevi projekt izveden v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem ter v skladu z namenom naložbe. Glede sprememb, do katerih je prišlo med izgradnjo objekta in ki pomenijo določena odstopanja od PZI in PID dokumentacije, pa navaja, da jih v fazi izdelave projektne dokumentacije in pred izvedbo na terenu ni bilo mogoče predvideti. Omenjene spremembe, ki niso bistvene, tudi niso vplivale na funkcionalnost oziroma na kvaliteto izvedenega projekta, zaradi česar teh sprememb Agenciji tudi ni bilo treba javiti. Da nepriglašene investicijske spremembe bistveno ne vplivajo na namen in učinkovitost predvidene naložbe ter da je dejansko stanje na terenu skladno z zahtevkom, pa sta v postopku potrdila tudi izvedenca, do ugotovitev katerih se Agencija v obrazložitvi odločbe niti ni opredelila.

16. Za upravičence do sredstev je po mnenju tožeče stranke zavezujoč zgolj opis naložbe v odločbi o pravici do sredstev ter v odločbi naveden znesek odobrenih nepovratnih sredstev.

17. V nadaljevanju tožbe tožeča stranka obširno pojasnjuje, zakaj meni, da so bila po posameznih postavkah tabele na strani 7 izpodbijanje odločbe znižanja sredstev neupravičena.

18. Glede postavke „Gradbena dela (veje)“ tako navaja, da je po primerjavi različnih možnih postavk po izdaji izpodbijane odločbe in po preveritvi pri Agenciji ugotovila, da znesek znižanja v višini 106.018,56 EUR po mnenju Agencije ustreza vrednosti presežka opravljenih gradbenih del iz končne situacije nad vrednostjo gradbenih del, kot so bila predvidena v ponudbi. Tožeča stranka navaja, da Agencija v svojo primerjavo ni vključila med seboj primerljivih postavk in da je določene stroške kot neupravičene v njeno škodo nepravilno štela dvakrat, kar stranka v nadaljevanju tudi podrobneje pojasnjuje. Glede na navedeno bi po mnenju tožeče stranke morebitno znižanje priznanih stroškov lahko znašalo največ 5.299,31 EUR.

19. Tudi glede znižanja stroškov iz postavke „Črpališče - vodenje“ v višini 103.542,52 EUR tožeča stranka navaja, da je Agencija celotne stroške štela dvakrat in dodaja, da so bili ti stroški za izvedbo projekta potrebni in zato tudi upravičeni. Z vsebino (nekaterih) sprememb je bila Agencija seznanjena, za njihovo izvedbo pa je stranka dobila tudi ustno soglasje predstavnika Agencije, ki je tožeči stranki svetoval vključitev teh del v končno situacijo. S tem v zvezi se tožeča stranka sklicuje na določbo četrtega odstavka 1. točke 30. člena Uredbe št. 65/2011, ki določa, da se znižanje ne uporabi, če upravičenec lahko dokaže, da ni odgovoren za vključitev neupravičenega zneska.

20. V zvezi z zavrnitvijo stroškov nabave in montaže frekvenčnih pretvornikov v višini 41.776,52 EUR pa tožeča stranka zatrjuje, da gre za upravičene stroške, ki bi jih Agencija morala priznati v celoti, saj so bili namesto (v ponudbi) prvotno načrtovanih vodno hlajenih nabavljeni in zmontirani zračno hlajeni frekvenčni pretvorniki, ki pomenijo boljšo tehnično rešitev.

21. Tožnik v tožbi pojasnjuje tudi, zakaj meni, da je upravičen do izplačila vseh stroškov za izvedena gradbena dela (črpališče, dovod, zunanja ureditev) v višini 17.499,47 EUR. Kot navaja, gre za upravičene stroške, ki bi jih morala Agencija priznati v celoti, saj je tožeča stranka s svojim celotnim zahtevkom ostala v okviru odobrenih sredstev, kljub temu, da posamezni sklopi stroškov (stroški objekta, črpališča in stroški zunanje ureditve) presegajo stroške, predvidene v ponudbi.

22. Tožeča stranka se tudi ne strinja z znižanjem stroškov za kablovod v višini 1.316,75 EUR. Kot navaja, gre za upravičene stroške, ki bi jih Agencija morala priznati v celoti, saj so bili elementi kablovoda, ki jih Agencija nepravilno šteje za nepredvidene, v ponudbi vključeni v točko 3.1.1. skupaj z nanje vezanimi gradbenimi deli, v končni situaciji pa so bila gradbena dela za elektroinštalacije prikazana v ločenem razdelku „Gradbena dela“, elementi kablovoda pa so ostali v točki 3.1.1. Ker so bila gradbena dela za elektroinštalacije v končni situaciji predstavljena ločeno, je Agencija nepravilno sklepala, da ta razdelek vsebuje vse postavke točke 3.1.1. iz ponudbe, torej tako gradbena dela kot dobavo in položitev elementov kablovoda. Zato je glede stroškov dobave in položitve elementov kablovoda, ki so ostali v točki 3.1.1., nepravilno menila, da gre za podvajanje istih stroškov, zaradi česar je te stroške kot neupravičene zavrnila. Kot navaja tožeča stranka, je navedeno Agenciji pojasnila že v upravnem postopku v svoji razjasnitvi zahtevka z dne 28. 4. 2015, a se Agencija do njenih navedb v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila. Zato je ostalo dejansko stanje v tem delu nepravilno ugotovljeno, v posledici tega pa je bilo tudi materialno pravo uporabljeno nepravilno.

23. Po mnenju tožeče stranke so bili neupravičeno zavrnjeni tudi stroški položitve cevovoda v višini 66.770,20 EUR. Po njenem mnenju gre namreč za nebistvene spremembe, za katere po 54. členu ZKme-1 ni treba vlagati zahtevka za spremembo obveznosti, saj je ponudba vključevala enake in v celoti primerljive elemente namakalnega sistema, ki služijo enakemu namenu, kot so bili kasneje vključeni v končno situacijo. Uporabljeni elementi so tudi cenovno ugodnejši od elementov, predvidenih v ponudbi, uporabe teh elementov pa v fazi priprave projektne dokumentacije tudi ni bilo mogoče predvideti.

24. Glede nepriznanih stroškov za trafo postajo v višini 1.531,25 EUR pa tožeča stranka navaja, da gre tudi v tem delu za upravičene stroške, ki bi jih Agencija morala priznati v celoti.

25. Kot pojasnjuje, je bil strošek pocinkanega valjanca, ki ga Agencija smatra za nepredvidenega, v ponudbi vključen v točko 3.2.1. „Gradbena dela“, in sicer skupaj z drugimi nanj vezanimi gradbenimi deli. V končni situaciji pa so gradbena dela za elektroinštalacije prikazana v ločenem razdelku „Gradbena dela“, material (pocinkani valjanec) pa je ostal naveden v točki 3.2.1. Ker so bila gradbena dela za elektroinštalacije v končni situaciji predstavljena v ločenem razdelku, je Agencija nepravilno sklepala, da gre za podvajanje istih stroškov in je zato te stroške kot neupravičene zavrnila. Tudi navedeno je tožeča stranka pojasnila že v razjasnitvi zahtevka z dne 28. 4. 2015. 26. V ponudbo so bili v točki 3.3.2.3. vključeni tudi stroški kabla v višini 1.470,00 EUR, in sicer v podobnih izmerah, kot je bil kasneje položen kabel, kar izhaja tudi iz končne situacije.

27. Zaradi opisanih nepravilnosti pri izračunu znižanj je po mnenju tožeče stranke nepravilen tudi izračunani znesek neupravičenih splošnih stroškov, ki lahko predstavljajo do 10 % skupnih upravičenih stroškov in so torej nanje vezani. Nepravilen pa je tudi izračunani znesek sankcije, ki je enak znesku znižanih stroškov.

28. Glede na obrazloženo tožeča stranka sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in v zavrnilnem delu točko 1 izreka izpodbijane odločbe odpravi. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

29. V odgovoru na tožbo tožena stranka zavrača tožbeni očitek glede nezadostne obrazložitve izpodbijane odločbe, saj je, kot navaja, očitno, da je tožeča stranka iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno razbrala, kateri stroški in v kakšnem znesku so bili zavrnjeni kot neupravičeni.

30. Kot ugotavlja, tožeča stranka sama priznava, da je tekom izvedbe projekta prišlo do določenih sprememb (večje oziroma manjše količine uporabljenega materiala ali uporaba drugih materialov od predvidenih v vlogi). Stranke pri črpanju nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) niso omejene le z višino sredstev, ki so jim bila odobrena z odločbo o pravici do sredstev, temveč tudi z vsako postavko, ki jo je Agencija upoštevala v odločbi o pravici do sredstev. Zato po mnenju tožene stranke niso utemeljene tožbene navedbe, da spremembe, ki jih je tožeča stranka izvedla tekom projekta, niso bistvene, ker niso vplivale na funkcionalnost oziroma na kvalitetno izvedenega projekta. Na odločitev po mnenju tožene stranke tudi ne more vplivati mnenje postavljenih izvedencev, saj je Agencija tista, ki po izdaji odločbe o pravici do sredstev in do vložitve zahtevka za izplačilo sredstev dovoljuje morebitne spremembe. Spremembe, ki jih stranka ni sporočila Agenciji, ne morejo biti predmet sofinanciranja. Tožena stranka zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

31. V vlogi z dne 17. 3. 2016 tožeča stranka zavrača očitek tožene stranke, da je lahko že iz obrazložitve izpodbijane odločbe razbrala, kateri stroški in v kakšnem znesku so bili zavrnjeni. Kot pojasnjuje, je šele po prejemu izpodbijane odločbe zneske, ki so navedeni v odločbi (njihovo višino in način izračuna), preverila pri toženi stranki, da je ugotovila, kaj ti zneski natančno predstavljajo in da je ugotovitvam Agencije lahko nasprotovala v tožbi.

K točki I izreka:

32. Tožba je utemeljena.

33. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je Agencija utemeljeno zavrnila del zahtevka tožeče stranke za izplačilo nepovratnih sredstev, ki so ji bila odobrena z odločbo o pravici do sredstev z dne 24. 9. 2013, in sicer za ukrep 125: Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva. Sredstva v višini do 2.522.750,20 EUR so bila stranki odobrena za namen izgradnje velikega namakalnega sistema brez terciarnega omrežja s priključki, črpališčem, trafo postajo, regulacijo in filtracijo, tehnologijo za zmanjšano porabo vode in električno energijo z drugo opremo.

34. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je Agencija zahtevek za izplačilo deloma zavrnila, ker je v postopku po opravljenem administrativnem pregledu ugotovila, da stranka uveljavlja izplačilo nepovratnih sredstev tudi za stroške, ki po mnenju Agencije niso upravičeni do sofinanciranja, saj z odločbo o pravici do sredstev niso bili odobreni, Agencija pa kasneje v skladu s 54. členom ZKme-1 teh sprememb tudi ni dovolila.

35. O dodelitvi sredstev iz naslova ukrepov politike razvoja podeželja se odloča v dveh fazah. Z odločbo o pravici do sredstev Agencija strankam, katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje, izda odločbo o pravici do sredstev (53. člen ZKme-1). V odločbi se določi najvišji znesek, ki ga upravičenec po izpolnitvi prevzetih obveznosti lahko dobi izplačanega v drugi fazi postopka na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo, če Agencija po opravljani administrativni kontroli in kontroli na kraju samem ugotovi, da je upravičenec izpolnil predpisane pogoje iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev (56. člen ZKme-1). Zahtevek, ki je v nasprotju s predpisanimi zahtevami, Agencija z odločbo zavrne (četrti odstavek 56. člena ZKme-1).

36. V postopku za izplačilo sredstev je treba najprej ugotoviti, kateri zneski so po predpisih sploh upravičeni do sofinanciranja. Upravičene stroške, ki so jih lahko vlagatelji uveljavljali v izplačilo, določata tretji odstavek 40. člena Uredbe o PRP in točka 6 Javnega razpisa. Do katerih stroškov je upravičen vlagatelj vloge v posameznem primeru, pa je (kot je to poudarilo tudi že Vrhovno sodišče RS v sodbi in sklepu opr. št. X Ips 181/2014 z dne 27. 1. 2016) odvisno od opredelitve naložbe v prijavi na razpis. Vlagatelj torej z vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev sam opredeli upravičene stroške naložbe, za katero je zaprosil za sofinanciranje.

37. V obravnavani zadevi so morali vlagatelji prijavi na razpis med drugim priložiti tudi ustrezno projektno in investicijsko dokumentacijo ter finančno ovrednotenje projekta, kar je bil po 1. in 2. točki tretjega odstavka 42. člena Uredbe o PRP eden od pogojev za pridobitev podpore. V omenjeni dokumentaciji (t.i. projektantskem predračunu), ki jo je priložila tudi tožeča stranka, so morali vlagatelji navesti dela, potrebna za izgradnjo namakalnega sistema in ta dela tudi stroškovno ovrednotiti. Stroške za predvidena dela izgradnje namakalnega sistema, ki so bili podrobneje opredeljeni v dokumentaciji, je Agencija potem, ko je presodila, da so upravičeni, potrdila z odločbo o pravici do sredstev, ki se torej nanaša na dela in na upravičene stroške, opredeljene v vlogi na javni razpis.

38. Pri presoji, ali je zahtevek za izplačilo utemeljen ali ne, je treba zato tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS ugotoviti, ali se ta nanaša na stroške, ki so bili kot upravičeni stroški opredeljeni v dokumentaciji, ki jo je tožeča stranka priložila vlogi, s katero je na Javnem razpisu kandidirala za dodelitev nepovratnih sredstev. Agencija, ki odloča o zahtevku za izplačilo, namreč ne more preko zahtevka, ki ga je vlagatelj pred tem postavil v vlogi za njihovo odobritev (glej sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 181/2014 z dne 27. 1. 2016).

39. Če pa želi vlagatelj zahtevka, da se mu prizna sofinanciranje tudi za druga dela oziroma material, ki niso bili predvideni v vlogi za odobritev sredstev, oziroma če želi sofinanciranje za večje količine opravljenega dela ali materiala od predvidenega, mora spremembe v skladu s 54. členom ZKme-1 pravočasno pisno javiti Agenciji, ki s posebno odločbo spremembe dovoli, če presodi, da bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter bi bil dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev. Brez predhodno pridobljenega pisnega soglasja Agencije, ki mora biti po stališču Vrhovnega sodišča RS pridobljeno najkasneje do vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, stranka do izplačila sredstev za izvedene spremembe ni upravičena.

40. Glede tožbenega očitka, da je dolžan vlagatelj zahtevka po določbi 54. člena ZKme-1 javiti le večje oziroma bistvene spremembe obveznosti, ki zahtevajo spremembo gradbenega dovoljenja, pa sodišče pojasnjuje, da je po uveljavljeni sodni praksi treba javiti vsako spremembo obveznosti oziroma odstopanje od odobrenih količin in materialov ter predvidenega dela, za katero želi vlagatelj uveljaviti nepovratna sredstva (glej sodbi Upravnega sodišča RS opr. št. IV U 150/2015 z dne 6. 9. 2016 in opr. št. II U 314/2015 z dne 24. 8. 2016 in sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 263/2014 z dne 23. 7. 2015), Agencija pa je tista, ki v vsakem primeru posebej presodi, ali so spremembe obveznosti tudi dopustne. Stranka tako ni omejena le z višino sredstev, ki so ji bila odobrena z odločbo o pravici do sredstev, temveč tudi z vsako postavko, ki jo je Agencija upoštevala v odločbi o pravici do sredstev (glej sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1879/2014 z dne 26. 5. 2015). Zato je napačno stališče tožeče stranke v tožbi, da ima kljub izvedenim spremembam, ki niso bile predhodno odobrene, pravico do izplačila celotnega zneska, ki ji je bil odobren z odločbo o pravici do sredstev.

41. V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je tožeča stranka v zahtevku za izplačilo sredstev uveljavljala tudi stroške za delo in material, ki ni bil (v celoti) predviden v projektni in investicijski dokumentaciji in tako tudi ne odobren z odločbo o pravici do sredstev. Prav tako ni spora o tem, da stranka za navedene spremembe pred vložitvijo zahtevka za izplačilo ni pridobila pisnega soglasja Agencije, čeprav bi ga po presoji sodišča morala pridobiti, če je želela tudi za spremembe uveljavljati izplačilo. Glede navedb tožeče stranke v tožbi, da je določene spremembe (iz postavke „Črpališče - vodenje“) javila uslužbencem Agencije, ki naj bi spremembe tudi ustno odobrili, pa sodišče pojasnjuje, da o zahtevani spremembi Agencija odloči le s pisno odločbo na podlagi pisnega zahtevka, ki pa ga stranka ni podala.

42. Tožeča stranka se v zvezi z zahtevanimi stroški iz postavke „Črpališče - vodenje“ tudi ne more uspešno sklicevati na ekskulpacijski razlog iz četrtega odstavka 1. točke 30. člena Uredbe št. 65/2011, ki določa, da se predvideno znižanje izjemoma ne uporabi, če upravičenec dokaže, da ni odgovoren za vključitev neupravičenega zneska. Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče v sklepu opr. št. X Ips 263/2014 z dne 23. 7. 2015, se navedena določba v primeru, kakršen je tudi obravnavani, ko je stranka vložila zahtevek za izplačilo sredstev in v njem uveljavljala spremenjene postavke, h katerim pa ni pridobila soglasja Agencije, ne more uporabiti. V takšnih okoliščinah se stranka zato ne more uspešno sklicevati na to, da ni odgovorna, da je v obračun vključila spremembe, za katere pisnega soglasja Agencije pred tem ni pridobila.

43. Glede na obrazloženo je tudi po presoji sodišča pravilno stališče Agencije v izpodbijani odločbi, da nepriglašene spremembe (ne glede na njihovo naravo in razlog nastanka) glede na določbo četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 v zvezi s 30. členom Uredbe št. 65/2011 ne morejo biti predmet sofinanciranja.

44. Kljub navedenemu pa je sodišče tožbi ugodilo, saj je ugotovilo, da zaradi pomanjkljive obrazložitve zavrnilnega dela zahtevka zakonitosti odločbe v izpodbijanem delu ne more v celoti preizkusiti in odgovoriti na obširne tožbene očitke, da Agencija pri izračunu znižanj ni primerjala med seboj primerljivih postavk (za izvedena gradbena dela - veje, črpališče - vodenje, za kablovod in za trafo postajo), zaradi česar naj bi, kot trdi tožeča stranka, določene stroške kot neupravičene štela dvakrat. Na to, da so se posamezne postavke v končni situaciji, na kateri temelji zahtevek stranke za izplačilo, prikazale pod drugimi zaporednimi številkami kot v osnovnem popisu del v vlogi na javni razpis, pa je tožeča stranka Agencijo opozorila tudi že v razjasnitvi zahtevka za izplačilo z dne 28. 4. 2015, a se do njenih navedb Agencija v obrazložitvi odločbe ni opredelila.

45. Po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se uporablja tudi pri odločanju po ZKme-1, kolikor ta zakon, ki ureja poseben upravni postopek, ne določa drugače (drugi odstavek 3. člena ZUP), mora odločba obsegati sestavine, določene v 210. členu. V skladu z določbo 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe vsebovati dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru s presojo dokazov, tako da je razvidno na kakšen način in na podlagi katerih dokazov, izpeljanih v postopku, je organ ugotovil dejstva in okoliščine, ki so pomembna za odločitev v upravni stvari. V obrazložitvi morajo biti navedeni in tolmačeni materialni predpisi oziroma posamezne njihove določbe, ki so podlaga za odločitev. Navedena mora biti tudi pravna presoja in sklepanje, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku odločbe.

46. Ker gre pri odločanju o zahtevkih za izplačilo za enostopenjski postopek (peti odstavek 56. člena ZKme-1), je po presoji sodišča še toliko pomembneje, da ima stranka možnost, da se pred izdajo odločbe opredeli o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (138. člen ZUP), organ pa mora v obrazložitvi odločbe na navedbe stranke tudi odgovoriti in odločbo obrazložiti tako, da jo je mogoče preizkusiti. V obravnavani zadevi tožeča stranka na str. 6 izpodbijane odločbe zgolj po alinejah našteva neupravičene stroške, v preglednici znižanj na str. 7 pa navaja že izračunane zneske znižanj po posameznih sklopih in razdelkih. Na podlagi tako skope obrazložitve pa po presoji sodišča ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katere postavke iz vloge za odobritev sredstev in katere postavke iz zahtevka za izplačilo sredstev je Agencija primerjala in upoštevala pri izračunu znižanj.

47. Zaradi pomanjkljive obrazložitve odločbe in zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je sodišče tožbi na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo in odločbo v izpodbijanem delu odpravilo ter zadevo v odpravljenem delu vrnilo Agenciji v ponovni postopek. V ponovljenem postopku se bo Agencija morala pred odločitvijo opredeliti do navedb tožeče stranke in odločbo obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti. Nov upravni akt bo morala izdati v roku 30 dni od dneva vročitve te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

48. Sodišče je odločilo na seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugoditi in upravni akt v izpodbijanem delu odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

49. Ker je sodišče tožbi ugodilo in v izpodbijanem delu odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR. Te stroške skupaj z DDV ter z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.