Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožnika, da se o navedbah v zadnji pripravljalni vlogi predlagatelja ni imel možnosti izjaviti pred izdajo izpodbijanega sklepa. Za zagotovitev pravice do izjave bi moralo prvostopenjsko sodišče pred odločitvijo o predlogu dati tudi nasprotnemu udeležencu možnost, da se izjavi na navedbe predlagatelja, oziroma v skladu z določbo prvega odstavka 7. člena ZNP v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZNP opraviti narok, na katerem bi oba udeleženca lahko v celoti in dokončno izkoristila svojo pravico do izjave pred prvostopenjskim sodiščem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je nasprotni udeleženec v roku 8 dni od prejema sklepa dolžan predlagatelju dati informacije ter dovoliti vpogled v knjige in spise družbe A. A. d. o. o. ter dovoliti njihovo fotokopiranje (I. točka izreka). V točkah II do vključno VII je navedlo konkretne informacije, ki jih je dolžan nasprotni udeleženec dati predlagatelju in listine, ki mu jih je dolžan dovoliti vpogledati; v točki VIII izreka pa je naložilo nasprotnemu udeležencu v plačilo 170,74 EUR stroškov predlagatelja.

2. Nasprotni udeleženec se je zoper sklep pravočasno pritožil, izrecno je uveljavljal bistveno kršitev določb postopka, ker mu ni bila omogočena izjava na zadnjo pripravljalno vlogo predlagatelja, prav tako pa tudi ostale bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog v celoti zavrne, predlagatelju pa naloži, da nasprotnemu udeležencu povrne vse stroške postopka.

3. Predlagatelj je prejel pritožbo v odgovor 24. 5. 2016, vendar nanjo ni odgovoril. 4. Po izteku roka za pritožbo je pritožnik sodišču posredoval še pripravljalno vlogo, s katero je sodišče obvestil o spremembi družbenikov in v spis vložil redni izpis iz sodnega registra za nasprotnega udeleženca.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče odloča o pravici družbenika do obveščenosti v nepravdnem postopku (14. alineja 50. člena ZGD-1). Pravila nepravdnega postopka določa Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Ena izmed temeljnih določb ZNP je določba, da mora dati sodišče udeležencem postopka možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev (prvi odstavek 4. člena). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje sicer predlog predlagatelja vročalo v odgovor nasprotnemu udeležencu in je ta na predlog tudi odgovoril; vročilo mu je tudi vlogo predlagatelja, s katero je ta na odgovor nasprotnega udeleženca odgovoril, ni pa mu omogočilo, da na navedbe in predlagane dokaze predlagatelja iz te vloge odgovori, pač pa je brez naroka izdalo izpodbijani sklep. V nepravdnem postopku narok ni obvezen, sodišče ga opravi, če je to izrecno določeno z zakonom, ali kadar oceni, da je to za postopek potrebno (prvi odstavek 7. člena ZNP).

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožnika, da se o navedbah v zadnji pripravljalni vlogi predlagatelja ni imel možnosti izjaviti pred izdajo izpodbijanega sklepa. Za zagotovitev pravice do izjave bi moralo prvostopenjsko sodišče pred odločitvijo o predlogu dati tudi nasprotnemu udeležencu možnost, da se izjavi na navedbe predlagatelja, oziroma v skladu z določbo prvega odstavka 7. člena ZNP v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZNP opraviti narok, na katerem bi oba udeleženca lahko v celoti in dokončno izkoristila svojo pravico do izjave pred prvostopenjskim sodiščem.

8. Ker je pritožnik uspel uveljaviti bistveno kršitev določb postopka, ki narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo (prvi odstavek 33. člena ZNP in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo.