Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (člen ZPP).
I.Plačilni nalog za plačilo sodne takse II DoR 160/2026 z dne 22. 4. 2026 se razveljavi.
II.Predlog se zavrže.
K I. točki izreka:
1.Vrhovno sodišče je v skladu s 34. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) poslalo tožniku kot taksnemu zavezancu plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije v znesku 335 EUR. Tožnik je pravočasno podal predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je Vrhovno sodišče skladno s prvim odstavkom 12. člena ZST-1 odstopilo v odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je s sklepom P .../2025 z dne 10. 7. 2026 tožnika oprostilo plačila sodne takse za postopek o predlogu za dopustitev revizije. Ker ob tem na podlagi prvega odstavka 14.a člena ZST-1 ni hkrati tudi razveljavilo že izdanega plačilnega naloga, je to skladno z navedeno določbo storilo Vrhovno sodišče.
K II. točki izreka:
2.Tožnik je zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje vložil vlogo, ki jo je laično poimenoval "Pritožba (v skladu s 127. členom URS) zoper sklep opr. št. I Cp 152/2026 Višjega sodišča v Mariboru z dne 10. 3. 2026", potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa ni priložil.
3.Predlog ni dovoljen.
4.Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč so mogoča le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizija se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagatelj svojo vlogo tudi poslal.
5.Vlogo je torej treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku in torej kot predlog za dopustitev revizije, saj drugega procesnega okvira preprosto ni. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).
6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).