Jedro

Delo v rudniku je nevarno. Tožnik se je ponesrečil, ko je skušal pritrditi kabel, da bi s tem omogočil nemoteno obratovanje kombajna. To je storil, ko se kombajn še ni premikal. Varnostna razdalja deset metrov je določena tedaj, ko se kombajn premika. Zato tožnik ni prekršil pravila o varnem odmiku od stroja, njegovo delo pa je bilo potrebno in v sklopu njegovih delovnih nalog. Pri tem je prišlo do nepričakovanega dogodka, ko je stroj naletel na prikriti talni lok in ga vrgel v tožnika. To je bilo v okviru nevarnosti obratovanja, za katero odgovarja tožena stranka kot imetnik nevarnega obrata.

Izrek

Reviziji se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 4.993.056,00 SIT z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov dalje do plačila in mu povrniti pravdne stroške v znesku 331.637,00 SIT. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ugotovilo je, da se je tožnik dne 21.6.1993 poškodoval pri delu v rudniku, ko ga je zadel talni lok, ki ga je vrgel kombajn. Pri tem je utrpel stisnjen manjši zlom telesa drugega križnega vretenca, zlom prsnice in udarnino desne rame. Za pretrpljene in bodoče telesne bolečine mu je prisodilo odškodnino v znesku 1.500.000,00 SIT, za strah 300.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.000.000,00 SIT in za premoženjsko škodo 193.056,00 SIT. Tožnikove sokrivde, ki jo je uveljavljala tožena stranka, ni ugotovilo.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo prve stopnje. Soglašalo je z odmero odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode in z ugotovitvijo, da tožnik ni sokriv za nesrečo. To sodbo izpodbijata z revizijo obe pravdni stranki. Tožeča stranka izpodbija zavrnilni del in uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zavzema se za priznanje celotne zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo. Podrobno navaja podatke v zvezi z zahtevkom za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sklicuje se na mnenje izvedenca prof. dr. J. P.. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

Tožena stranka izpodbija obsodilni del sodbe za 1.300.000,00 SIT. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek za nadaljnjih 1.300.000,00 SIT. Vztraja pri ugovoru deljene odgovornosti in meni, da je tožnikov delež sokrivde trideset odstotkov. Navaja, da je tožnik kršil predpise iz varstva pri delu, ker se je preveč približal kombajnu. Meni, da je odškodnina za pretrpljene in bodoče telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti določena v previsokem znesku. Uveljavlja, da se odškodnina za navedeni obliki nepremoženjske škode znižata na 900.000,00 in na 2.300.000,00 SIT.

Reviziji sta bili vročeni nasprotnima strankama, ki nanju nista odgovorili, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njiju ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Reviziji nista utemeljeni.

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno odločili o temelju zahtevka. Delo v rudniku je nevarno. Tožnik se je ponesrečil, ko je skušal pritrditi kabel, da bi s tem omogočil nemoteno obratovanje kombajna. To je storil, ko se kombajn še ni premikal. Varnostna razdalja deset metrov je določena tedaj, ko se kombajn premika. Zato tožnik ni prekršil pravila o varnem odmiku od stroja, njegovo delo pa je bilo potrebno in v sklopu njegovih delovnih nalog. Pri tem je prišlo do nepričakovanega dogodka, ko je stroj naletel na prikriti talni lok in ga vrgel v tožnika. To je bilo v okviru nevarnosti obratovanja, za katero odgovarja tožena stranka kot imetnik nevarnega obrata (173. in 174. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Tožnik pa, kot rečeno, ni kršil varnostnih predpisov, ker stroj še ni bil v gibanju, pa tudi sicer ni storil nič takega, kar bi mu bilo mogoče šteti v krivdo (3. odstavek 177. člena ZOR).

V zvezi z višino odškodnine za nepremoženjsko škodo se obe pravdni stranki sklicujeta na podatke, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja dr. P. Ti podatki so izčrpno povzeti v obeh sodbah in jih enako izčrpno navajata stranki vsaka v svoji reviziji. Zato jih ni treba ponavljati. Bistveno je, da je tožnik prestal hude in dolgotrajne bolečine in da jih bo moral prestajati tudi v bodoče. Poleg bolečin je tožnik prestajal še druge nevšečnosti, kot so hospitalizacija, bergle, steznik in drugo. Vse to opravičuje tožnika do prisojene odškodnine v znesku 1.500.000,00 SIT. Gre za sorazmerno visoko odškodnino, ki je utemeljena glede na ugotovljene podatke o intenzivnosti in dolgotrajnosti bolečin in drugih neugodnosti med zdravljenjem ter glede na bodoče bolečine z upoštevanjem, da je bil tožnik ob nesreči star šele 41 let. Tožnik je prestal hud primaren in sekundaren strah. Okoliščine nesreče v rudniku, lokacija poškodbe na hrbtenici in prsnici ter kasnejša bojazen pred ohromelostjo so podlaga za prisojeno odškodnino v znesku 300.000,00 SIT.

Obe stranki osporavata tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Po ugotovitvi izvedenca so tožnikove življenjske aktivnosti zmanjšane za 25 odstotkov. Tožnik je moral spremeniti delo in opustiti nekatere dejavnosti. Gre za hudo prikrajšanost pri sorazmerno mladem človeku. Vendar je bila zaradi tega tožniku priznana odškodnina v znesku 3.000.000,00 SIT. Ta znesek je v skladu z odškodninami, ki jih v primerljivih primerih pozna sodna praksa in hkrati upošteva tudi posebnosti, ki so ugotovljene za tožnika. Zato je v skladu tudi z načelom individualizacije odškodnin za nepremoženjsko škodo.

V celoti je odškodnina določena v skladu z merili, ki jih določa 200. člen ZOR. Zato revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ga uveljavljata obe stranki, ni podan. Ker niso podani tudi razlogi, ki jih mora revizijsko sodišče upoštevati po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP), je revizijsko sodišče zavrnilo reviziji obeh pravdnih strank kot neutemeljeni (393. člen ZPP).