Jedro

Temelj tožbenega zahtevka je določba šestega odstavka 111. člena ZPIZ-2 o tem, da se zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti. Vendar to ne pomeni, da gre za spor o pravici do in iz pokojninskega zavarovanja, temveč gre za spor o pravici do izplačila podedovane terjatve ter v tem okviru za spor o tem, ali je sporni del te terjatve zastaran.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil tožbo za plačilo zneska 33.888,00 EUR iz naslova neizplačanih pokojnin njegove matere, ki je bila pogrešana od leta 2004, s 1. 3. 2014 pa je bila razglašena za mrtvo. Vtoževane pokojnine se nanašajo na obdobje od februarja 2007 do maja 2012. Tožena stranka je namreč tožniku, kot dediču po zavarovanki izplačala neizplačane pokojnine za čas od 1. 6. 2012 do 1. 3. 2017, ne pa tudi pokojnin za čas od februarja 2007 do vključno maja 2012, češ da je ta terjatev zastarana.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom P 840/2016-II z dne 9. 5. 2017 odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Postavilo se je na stališče, da je bistvo spora v tem ali je pokojna tožnikova mati v spornem obdobju upravičena do izplačila pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre za spor iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za katerega je v skladu s točko 1a prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) pristojno socialno sodišče in ne sodišče splošne pristojnosti. Okoliščina, da zatrjevanje pravice iz pokojninskega zavarovanja ne uveljavlja upravičenka do pokojnine, ampak njen edini dedič, nima nikakršnega vpliva na vsebino in naravo spora.

3. Delovno in socialno sodišče pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da socialni spor definirajo stranke in vsebina spora. Sklicuje se na določbo prvega odstavka 58. člena ZDSS-1 ter zaključuje, da pri vtoževanem znesku ne gre za sredstva, ki bi tožniku pripadala na podlagi njegove vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to je kot nosilcu pravice do starostne pokojnine, zato gre za spor o premoženjskem zahtevku.

4. Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5. V skladu s točko 1a prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 so socialna sodišča med drugim pristojna tudi za odločanje v socialnih sporih o pravicah do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Spor o zahtevku dediča za izplačilo zapadlih pokojnin, ki ob smrti zavarovanke še niso bile izplačane, ni spor o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Katere so pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je določeno v 4. členu v spornem obdobju veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/1999, s spremembami). V tej zadevi ni sporno ali je tožnikovi pokojni materi pripadala pravica do pokojnine, temveč ali je zahtevek tožnika kot dediča po pokojni zavarovanki, zastaran glede pokojnin, ki so v plačilo zapadle več kot tri leta pred tožnikovim zahtevkom za izplačilo.

6. Temelj tožbenega zahtevka je določba šestega odstavka 111. člena ZPIZ-2 o tem, da se zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti. Vendar to ne pomeni, da gre za spor o pravici do in iz pokojninskega zavarovanja, temveč gre za spor o pravici do izplačila podedovane terjatve ter v tem okviru za spor o tem, ali je sporni del te terjatve zastaran. Tožnik je terjatev pridobil na podlagi dedovanja. Ker pristojnost socialnega sodišča glede terjatev iz naslova dedovanja ne izhaja niti iz določb ZDSS-1 niti iz določb kakšnega drugega zakona, je v skladu s točko II/1 101. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/1994 s spremembami) v povezavi s prvim odstavkom 32. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča. 7. Delovno in socialno sodišče se utemeljeno sklicuje tudi na določbo prvega odstavka 58. člena ZDSS-1. Ta socialni spor opredeljuje kot spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, ki so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere se v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. Tožnik ni nosilec pravic iz sistema socialne varnosti, temveč je dedič, ki v skladu z zakonom lahko podeduje zapadle pokojnine, ki ob smrti uživalca pravice še niso bile izplačane. Navedeno pomeni, da v tej zadevi ne gre za socialni spor niti ob upoštevanju določbe 58. člena ZDSS-1. 8. Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.