Jedro

Če se je porok zavezal kot solidarni porok, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Bistvo solidarnega poroštva je v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev (zapadle) obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka. Gre za pravni položaj, ko je v razmerju do upnika položaj poroka izenačen s položajem glavnega dolžnika. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je dolžnica porok postala le v primeru, če se kredit ne more plačevati, in da naj za terjatev ne bi odgovarjala, če se proda hiša.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor zavrne.

2. Zoper sklep se pravočasno laično pritožuje dolžnica. Kot bistveno navaja, da sodišče ve, da je sklep pošiljalo na banko, ZPIZ in na njen naslov, ZPIZ pa ji še vedno trga in je bil zadnji odtegljaj 192,00 EUR letnega dodatka. Ne strinja se, da bi ona morala dati dokazila, če je sodišče izdalo sklep, kljub ustavitvi postopka dne 10. 4. 2019. Banka ji je isto vzela 300,00 EUR od istega nakazila, ker je bil denar vrnjen zaradi plačila računa v tujino. Kljub pritožbi so denar poslali na D. d.o.o. Ni jih zanimalo, zakaj je trgovina vrnila. Meni, da so ji prikrajšane pravice. Če nastopi prekluzija, izterjevalec nima več pravice do njene lastnine. Hiša v X. je bila prodana za 110.000,00 EUR v Y. na dražbi, dvosobna stanovanja pa se prodajajo po 200.000,00 EUR. Sprašuje se, kje je denar od prodaje na dražbi. Tako kot sodišče tudi ona ni dobila podatkov od D. d.o.o. Od D. d.o.o. so zahtevali podatke, kolikšen je bil odkup od banke, a niso dobili podatkov. Ona ni vzela kredita in je porok postala le v primeru, če se kredit ne more plačevati, da se proda hiša v X. To se je tudi zgodilo, pri čemer lastnica te nepremičnine ni smela prodati sama, čeprav je imela kupca za višjo ceno. Torej je upnik sam zamočil. Prosi, da se je reši teh obveznosti, ker od tega kredita ni imela enega evra. Mož ima demenco, 350,00 EUR pokojnine in mora skrbeti zanj.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V obravnavani zadevi je upnik predlagal, sodišče pa dovolilo izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarke A. A. SV 673/2009 z dne 8. 9. 2009. Dolžnica je k pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 000, vsebovanem v notarskem zapisu, pristopila kot solidarna porokinja in se zavezala, da bo izpolnila vse zapadle obveznosti kreditojemalcev iz pogodbe (B. B. in C. B.), če jih le-ta ob zapadlosti ne bosta izpolnila.1

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da kljub temu (kar ni torej niti sporno), da v zadevi In 415/2012 zoper dolžnico še vedno teče izvršba na njene stalne denarne prejemke (torej na sredstva pri ZPIZ), in kljub temu, da je izvršba na nepremičnini v tisti zadevi bila ustavljena, navedeno ni ovira za dovolitev izvršbe na nepremičnino v tej zadevi, saj ne gre za litispendenco (ni identitete izvršilnih sredstev v teku med obema postopkoma), upniku pa ob sprožitvi novega izvršilnega postopka, do česar ima pravico vse do popolnega poplačila terjatve, ni treba izkazovati niti spremenjenih okoliščin (odločba VSRS II Ips 37/2021). Na izčrpne in pravilne razloge sodišča prve stopnje se v tem delu v celoti v izogib ponavljanju sklicuje tudi višje sodišče. Ob tem tudi ne gre za prekluzijo, saj zakon prekluzije predlaganja novega izvršilnega postopka ne določa, izvršba na sredstva pri organizaciji za plačilni promet pa ne teče v tej zadevi, temveč glede na podatke vpisnika v zadevi I 141/2020. 7. V zvezi s trditvami dolžnice, da je dolg plačevala sama, prav tako B. B. in E. B., o prodaji stanovanja, vikenda E. B. in hiše B. B., je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da je bil ugovor dolžnice v tem delu neobrazložen, saj ni navedla niti datumov niti zneskov plačil, poleg tega pa v zvezi s plačili niti ni predložila nobenega dokaza. Pravilno je pojasnilo, da takšno dolžnost dolžniku v izvršilnem postopku nalaga 53. člen ZIZ, po katerem mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva in tudi predlagati dokaze, dolžnica pa navedenega ni storila. Prav tako je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je upnik v predlogu za izvršbo že upošteval plačila v obdobju od 12. 2. 2016 do 12. 3. 2020, to je plačila v višini 18,00 EUR, 146,91 EUR, 62.254,90 EUR, 13.143,64 EUR, 1.501,43 EUR, 98,69 EUR, 164,39 EUR, 172,07 EUR, 37.335,28 EUR, 15.440,44 EUR, 35.024,26 EUR in 15.830,98 EUR. Višje sodišče na podlagi podatkov spisa In 415/2012 ugotavlja, da zneska 35.024,26 EUR in 15.440,444 EUR predstavljata poplačilo upnika v stečajnem postopku nad B. B. St ... v skupnem znesku 50.464,10 EUR ter celotna kupnina 110.040,00 EUR od nepremičnin v X. (te so bile torej prodane v stečajnem postopku) ni pripadla upniku. Prodaja na sodnih dražbah oziroma v stečajnem postopku je vedno podvržena tudi tveganju, da nepremičnina ne bo prodana za optimalno kupnino, čemur se dolžniki lahko izognejo z rednim plačevanjem dolgov. Pravno nepomembno je glede same višine še neplačane terjatve torej, če naj upnik ne bi dovolil B. B., da sama proda nepremičnino.

8. Neutemeljene so tudi trditve o tem, da dolžnica sama ni dobila denarja od kredita, saj iz izvršilnega naslova izhaja, da je pri njegovi sklenitvi sodelovala kot solidarna porokinja (in ne kreditojemalka). Če se je porok zavezal kot solidarni porok, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (tretji odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Bistvo solidarnega poroštva je v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev (zapadle) obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka. Gre za pravni položaj, ko je v razmerju do upnika položaj poroka izenačen s položajem glavnega dolžnika. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je dolžnica porok postala le v primeru, če se kredit ne more plačevati in da naj za terjatev ne bi odgovarjala, če se proda hiša v X. 9. Končno so neutemeljeni tudi pritožbeni razlogi, da upnik dolžnici ni predložil podatkov o tem, za koliko je on odkupil terjatev do nje od prvotnega upnika, saj to ne vpliva na višino izterjevane terjatve. Ta je namreč odvisna le od višine po izvršilnem naslovu in že izvedenih delnih plačil. Na dovoljenost izvršbe pa tudi ne vpliva slabo premoženjsko stanje dolžnice in premoženjsko ter zdravstveno stanje njenega moža, saj ne gre za ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo. V primeru, da dolžnik nima rubljivega premoženja, se izvršba lahko zgolj ustavi, ni pa mogoče vnaprej preprečiti upniku (z ugoditvijo ugovoru), da pride do poplačila svoje terjatve. Višje sodišče kršitve dolžničinih pravic po vsem povedanem ni ugotovilo. Trditve o plačilu računa v tujino in vračilu s strani trgovine pa so nazadnje nerazumljive in s tem neutemeljene.

10. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Notarski zapis je kot kreditodajalka sklenila Banka F. d.d., ki je svoje terjatve iz navedenega notarskega zapisa odstopila upniku.