Jedro

Posebna oblika civilne delitve je določena v petem odstavku 70. člena SPZ. Če takšno obliko delitve predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Ti kriteriji so enakovredni.

Vrstni red izkazanega namena za prevzem nepremičnin ni pravno odločilen. Tudi če bi nasprotna udeleženka izkazala, da lahko preostale solastnike v celoti izplača, ob tem, ko je to izkazal tudi peti predlagatelj, odločitev sodišča ne bi mogla biti drugačna. Tudi v tem primeru bi (v korist petega predlagatelja) prevladal kriterij višine solastninskih deležev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v VII. točki spremeni tako, da se predlog za povrnitev separatnih stroškov predlagateljev zavrne.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Prva nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da nepremičnino k. o. X - stavba 838 del 19 in 201 prejme peti predlagatelj (I. točka izreka), ter da je dolžan preostalim udeležencem poravnati vrednost njihovih solastniških deležev (II. točka izreka). V III. točki izreka je določilo, da imajo preostali solastniki do prejema plačila zakonito zastavno pravico na nepremičninah. V IV. točki je nasprotnemu udeležencu določilo skrbnika v tem postopku, in sicer Center za socialno delo A., Enoto B.2 Odločilo je o stroških postopka (V., VI.) in v VII. točki določilo, da je nasprotna udeleženka predlagateljem dolžna poravnati separatne stroške.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku3 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.4 Predlaga spremembo sklepa tako, da bi sama prevzela nepremičnino hkrati z nadstrešnico. Podredno predlaga razveljavitev sklepa.

Navaja, da je odločitev sodišča napačna, ker poleg nepremičnine ni upoštevalo nadstrešnice. Ta je, kot izhaja iz sklepa D 392/2018, spadala v zapuščino pokojne C. C.5 Nadstrešnico imajo udeleženci v solastnini, prav tako gre za stvar, ki jo je mogoče brez škode za nepremičnino, na kateri je postavljena, kot tudi za samo nadstrešnico, prestaviti na drugo lokacijo. Sodišče dejanskega stanja ni ugotovilo pravilno in popolno, saj ni odločilo o vsem imetju, ki ga imajo udeleženci v solastnini.

Nadalje navaja, da je sodišče napačno presodilo upravičen pravni interes za prevzem nepremičnine. Spregledalo je, da je nasprotna udeleženka interes za prevzem izkazovala prva, zato bi moralo kot prvo možno rešitev upoštevati njo. Sodišče se je nedopustno spuščalo v presojo pravnega interesa petega predlagatelja, ki sprva sploh ni kazal zanimanja za prevzem. Njun solastniški delež se razlikuje za pičla 2 %, kar je zanemarljivo. Poleg tega je predlagatelj navedel, da bi nepremičnino izročil svojemu nasledniku, kar je sodišče napačno presojalo kot odločujoče. Nepravilno je presodilo tudi zmožnost petega predlagatelja in nasprotne udeleženke izplačati preostale. Oba sta predložila bančne izpiske, ki izkazujejo, da razpolagata s potrebnimi sredstvi. Sodišče je neupravičeno favoriziralo predlagatelja in neenako obravnavalo udeležence postopka.

Oporeka odločitvi sodišča, s katero je nasprotnemu udeležencu določilo skrbnika, zlasti temu, da je skrbnik CSD, saj da ni ravnal v njegovo dobrobit. Sodišču še očita, da neutemeljeno ni upoštevalo njenih navedb in da ni zamudila nobenega procesnega roka oz. ni bila ustrezno obveščena, da jo v primeru neukrepanja lahko doletijo negativne posledice.

Pritožnica graja še odločitev sodišča, da mora predlagateljem poravnati separatne stroške. Iz zapisnika naroka z 20. 9. 2021 izhaja, da je sodišče priglasitev stroškov samo predlagalo udeležencem, s tem pa ravnalo arbitrarno. Udeleženci so imeli pooblaščenca, zaradi česar bi morali samoiniciativno predlagati povrnitev stroškov. Prav tako bi jih morali uveljavljati takoj in ne naknadno pisno. Podrejeno opozarja, da utemeljeni separatni stroški niso nastali, saj je sodišče na naroku 20. 9. 2021 tudi vsebinsko odločalo tako o dopolnitvi izvedenskega mnenja kot o postavitvi skrbnika, na to pa nakazuje tudi to, da je narok trajal slabo uro.

3. Predlagatelji so predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Nadstrešnica, na katero opominja pritožba, je bila res zajeta v predlogu za delitev stvari v solastnini z 8. 4. 2019, sodišče pa v izreku izpodbijanega sklepa o njej ni odločilo. Zgolj v 9. točki obrazložitve sklepa je navedlo, da se nadstrešnica nahaja na zemljišču, ki je v lasti občine ter da njeno lastništvo zaenkrat ni izkazano z ustrezno listino. Iz podatkov spisa izhaja, da sodišče dejanskega stanja v zvezi z nadstrešnico ni ugotavljalo in se posledično niti ni opredelilo do vprašanja, ali gre za samostojno stvar, ki bi lahko bila predmet delitve solastnine. Sodišče predloga v tem delu tudi ni zavrnilo, s tem pa je odločanje o nadstrešnici 'obviselo'.6 Določba 325. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP-1 ureja položaj, ko sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma predlogih strank, o katerih bi moralo odločiti s sklepom. V takšnih primerih lahko stranka v 15 dneh od prejema sklepa predlaga sodišču, naj sklep dopolni.7 Nasprotna udeleženka je izpodbijani sklep prejela 10. 3. 2022, pritožbo pa je vložila 7. 4. 2022. Predloga za dopolnitev sklepa ni bilo. Rok, v katerem bi dopolnitev lahko predlagala, pa je ob vložitvi obravnavane pritožbe že potekel.8

6. V delu, v katerem pritožnica nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da se nasprotnemu udeležencu v tem postopku določi skrbnik ter navaja, da je skrbnik postopal v njegovo škodo, nasprotna udeleženka nima pravnega interesa za pritožbo. Te ne more vložiti v korist drugega, zase pa s pritožbo zoper ta del sklepa ugodnejšega položaja ne more doseči.9 Pritožbeno sodišče zato na te pritožbene navedbe ne odgovarja.

7. Delitev solastnine je temeljna pravica vsakega od solastnikov. Ureja jo 70. člen Stvarnopravnega zakonika,10 ki predpisuje dva temeljna načina delitve - fizično in civilno. Fizična delitev je predvidena, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv, pri čemer solastniku pripade tisti del, za katerega izkaže upravičen interes (2. odstavek 70. člena SPZ). Če je predmet solastnine nedeljiv ali je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se opravi civilna delitev (4. odstavek 70. člena SPZ). Posebna oblika civilne delitve je določena v 5. odstavku 70. člena SPZ, v skladu s katerim lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje stvar pripade njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje _velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov_. Ti kriteriji so enakovredni. V sporu med solastniki je izrecno izpostavljen kriterij dosedanjega načina rabe in potreb solastnikov.11

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne peti predlagatelj ne nasprotna udeleženka nepremičnine nista uporabljala in da nihče od njiju nima večje potrebe po prevzemu nepremičnine, saj za oba predstavlja dodatno nepremičnino. Sodišče se je zato utemeljeno oprlo na prvi zakonski kriterij - solastniški delež. Pritožbene navedbe, da je razlika med solastniškima deležema zanemarljiva, so neupoštevne, nesporno in bistveno je, da solastniška deleža nista enaka. Sodišče prve stopnje je še poudarilo, da je v prid izbiri petega predlagatelja prevesilo (tudi) dejstvo, da je le on v celoti izkazal, da ima potrebna sredstva za izplačilo.12 To je storil takoj ob izraženem namenu po prevzemu nepremičnine, ko je hkrati z dopisom posredoval bančni izpisek, ki je izkazoval, da ima dovolj denarnih sredstev za izplačilo preostalih solastnikov po prvotno ocenjeni vrednosti nepremičnine.13 Na zadnjem naroku je predložil še bančni izpisek, ki je potrdil, da ima zadostna sredstva za izplačilo vrednosti, ugotovljene v dopolnitvi izvedenskega mnenja.14 Pritožnica se v zvezi s tem neutemeljeno (in nepravilno) sklicuje na to, da je interes za prevzem izkazovala prva, zaradi česar sodišču pravnega interesa petega predlagatelja sploh ne bi bilo treba presojati. Vrstni red izkazanega namena za prevzem nepremičnin ni pravno odločilen.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni izkazala, da razpolaga z denarnimi sredstvi za izplačilo solastnikov, saj (skupaj z moževimi sredstvi) manjka nekaj manj kot 5.000 EUR. Pritožbeno sklicevanje na to, da bi moralo sodišče pri tem upoštevati dopis banke izpred dveh let (28. 1. 2020), da je bil nasprotni udeleženki odobren kredit v precej večjem znesku, kar bi pomenilo, da bi gotovo lahko zagotovila še manjkajočih 5.000 EUR, je neupoštevno. Ves čas se je zavedala, kakšno plačilo bo morala izkazati, vendar možnosti pridobitve manjkajočega dela ni izkazala.15

10. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi če bi nasprotna udeleženka izkazala, da lahko preostale solastnike v celoti izplača, ob tem, ko je to izkazal tudi peti predlagatelj, odločitev sodišča ne bi mogla biti drugačna. Tudi v tem primeru bi (v korist petega predlagatelja) prevladal kriterij višine solastninskih deležev. Materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da na podlagi 5. odstavka 70. člena SPZ za prevzemnika nepremičnin določi petega predlagatelja, je torej pravilna.

11. Pritožbeno sodišče nadalje ocenjuje, da so posplošeni pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh navedb nasprotne udeleženke. V pritožbi namreč ne opredeli, za katere navedbe oz. pripombe to velja. Višje sodišče pa pritožnici vseeno pojasnjuje, da so bile upoštevane tudi pripombe, ki jih je podala po prejemu dodatnih listin (izpiskov) izvedenca po opravljenem zadnjem naroku glavne obravnave 8. 11. 2021. Sodišče je vse udeležence zadnjega naroka jasno podučilo, da bo sklep izšel pisno, če ne bo pripomb na dodatne izpiske izvedenca in če nihče ne bo izrecno zahteval naroka. Pravilno je presodilo, da se pripombe nasprotne udeleženke niso nanašale na dodatne listine, pač pa na samo cenitev in da so bile izčrpane že z zaslišanjem izvedenca. Posledično jih je sodišče pravilno ocenilo za prepozne in izdalo sklep, saj nihče od udeležencev ni predlagal ponovnega naroka.

12. Ima pa pritožnica prav, ko nasprotuje odločitvi sodišča o separatnih stroških. Utemeljen je očitek, da je njihov nastanek upravičilo z dogodki s prvega naroka z 9. 12. 2019, medtem ko so separatni stroški, uveljavljani za prihod predlagateljev na drugi narok, 20. 9. 2021.16 Narava izkazane kršitve ob odločanju o stroških postopka je takšna, da omogoča sanacijo na pritožbeni stopnji, zato je višje sodišče presojalo utemeljenost priglašenih separatnih stroškov. V skladu s 1. odstavkom 156. člena ZPP mora stranka ne glede na izid postopka nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Prošnja nasprotne udeleženke po preložitvi naroka postopka ni dodatno zavlekla in ni povzročila nobenih dodatnih stroškov. Sodišče bi v vsakem primeru opravilo še en narok, saj na 'preloženem' naroku (še) ni bil določen in tudi ne prisoten skrbnik nasprotnega udeleženca (torej ta ni bil ustrezno zastopan). Prav tako je sodišče na naroku v dogovoru z izvedencem določilo ponovno cenitev nepremičnin ter ga povabilo na naslednji narok. Ob podanih razlogih pritožbeno sodišče zaključuje, da predlog za povrnitev separatnih stroškov predlagateljev ni utemeljen.

13. Po navedenem in ob ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo (358. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V ostalem je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1, po kateri vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (sem spadajo tudi pritožbeni stroški).

1 Stanovanje in shramba na naslovu ..., X. 2 V nadaljevanju CSD. 3 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 4 Uradni list RS, št. 16/19, v nadaljevanju ZNP-1. 5 Pravne prednice udeležencev. 6 Pravnomočen namreč postane samo izrek sklepa in samo ta veže udeležence postopka. 7 Sodišče sklepa ne more dopolniti po uradni dolžnosti, ampak lahko to stori le na predlog udeležencev. 8 Rok za vložitev predloga za njegovo dopolnitev je iztekel 25. 3. 2022. 9 Konkretne in neposredne pravne koristi v tem delu nima. 10 Uradni list RS, št. 87/2002 in nadaljnji; v nadaljevanju SPZ. 11 M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 324. 12 Ne gre spregledati tudi tega, da je peti predlagatelj navajal, da bi prevzete nepremičnine izročil sinu in vnukom ter poskrbel za njihov stanovanjski problem, medtem ko bi jih nasprotna udeleženka oddajala. 13 Z dopisom z 10. 1. 2020 je izkazal 84.801 EUR denarnih sredstev, medtem ko je njegov predvideni del za izplačilo znašal 81.097 EUR. 14 Izkazal je razpoložljivo stanje 91.222 EUR, medtem ko je njegov predviden del za izplačilo znašal 91.067 EUR. 15 Sodišče jo je tekom postopka tudi večkrat opozorilo, da naj zagotovi uradne bančne izpiske, saj je bila pristnost predloženih listin dvomljiva. Kljub opozorilom nasprotna udeleženka tega ni storila, posredovala je zgolj elektronsko sporočilo o stanju na njenem in moževem računu. Sodišče je posledično pri banki opravilo uradne poizvedbe. 16 Tako izhaja iz zapisnikov obeh obravnav (l. št. 50-52 in l. št. 126-128).