Jedro

V času sklenitve kupoprodajne pogodbe je bila v zemljiško knjigo vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist D. Š., ki tožeči stranki izbrisnega dovoljenja v zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve teh nepremičnin v njeno korist ni dala. Zaradi navedenega bremena tožeča stranka ni mogla doseči pogodbenega namena, saj vknjižba in s tem pridobitev lastninske pravice na predmetu pogodbe ni bila mogoča, zato je bila pogodba zaradi nezmožnosti izpolnitve razdrta po samem zakonu. Za uveljavljanje zahtevka za vrnitev kupnine zaradi razdrte pogodbe pa prekluzivni rok iz 1. odstavka 495. člena OZ ne pride v poštev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je kupoprodajna pogodba za nepremičnino parc. št. 0/1 in 6/1 k. o. X, ki sta jo pravdni stranki sklenili z dne 23. 8. 2005, razdrta po samem zakonu (I/a. točka izreka). Zavrnilo je tudi prvi podredni tožbeni zahtevek, da se zgoraj citirana kupoprodajna pogodba razveljavi (I/b. točka izreka) ter zavrglo drugi podredni zahtevek na ugotovitev, da je zgoraj citirana kupoprodajna pogodba nična (I/c. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je tožeči stranki v roku 15 dni dolžna plačati znesek 17.943,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 12.518,77 EUR od 23. 8. 2005 do plačila in od zneska 5.424,80 EUR od 19. 9. 2005 do plačila (II. točka izreka) ter sklenilo, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 2.087,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku(1) pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zavrne tožbeni zahtevek še v preostalem delu s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi ter sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Sodišče je kot podlago za ugoditev zahtevku tožeče stranke navedlo, da je pogodba nična in da mora vsaka stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi te pogodbe, a je hkrati zahtevek tožeče stranke na ugotovitev ničnosti pogodbe zavrglo, tako da je po prepričanju tožene stranke napadena sodba kontradiktorna in protislovna, zaradi česar tožeča stranka ni upravičena do zneska, ki ga ji je dosodilo sodišče, saj sodišče ničnosti sploh ni ugotovilo oziroma ni ugotovilo razveze oziroma razdora pogodbe Tožena stranka je prepričana, da ne gre za ničen posel. Med pravdnima strankama je bil pravni posel veljavno sklenjen, le v celoti se nato iz razlogov na katere tožena stranka ni imela vpliva, ni mogel zaključiti z ustreznim vpisom v zemljiško knjigo. Prejšnja prodajalka K. je zagotovila, da je s samo nepremičnino vse v redu in če so se kasneje pojavile težave, to ni razlog ničnosti pogodbe. Dejstvo je, da je tožeča stranka pokazala premajhno skrbnost, saj je bila ob sklepanju pogodbe v zemljiški knjigi že vknjižena pravica tretjega, in torej zemljiškoknjižni prenos ni bil več možen in je torej šlo za pravno napako. Sodišče prve stopnje spregleda zakonsko določbo 495. člena Obligacijskega zakonika.(2) Glede na datum sklenitve pogodbe dne 23. 8. 2005 in glede na kratek čas, manj kot 30 dni, ko je tožeča stranka izvedela, da prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi ni možen zaradi pravice tretjega, bi morala tožbo vložiti v prekluzivnem roku enega leta. Tožena stranka je prepričana, da tožeča stranka ni upravičena do obresti, ki jih je dosodilo sodišče, ker je že samo sodišče navedlo, da sta bili stranki dobroverni.

3. Tožena stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta dne 23. 8. 2005 sklenili kupoprodajno pogodbo, s katero je tožena stranka prodala tožeči stranki nepremičnino parc. št. 0/1 in 6/1, vpisani v k. o. X za dogovorjeno kupnino 4.300.000,00 SIT. V času sklenitve kupoprodajne pogodbe je bila zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin, ki sta bili predmet prodaje, M. K. Na teh nepremičninah je bila dne 19. 5. 2005 na podlagi sklepa o dedovanju z dne 29. 12. 2003 zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve v korist D. Š. Tožena stranka ni prerekala navedbe tožeče stranke, da je M. K. sporni nepremičnini ponovno prodala J. K. G., ki je kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo od dne 6. 5. 2014 dalje.

6. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek na vrnitev kupnine utemeljevala na več pravnih podlagah. Zatrjevala je, da se ne more kot lastnica vpisati v zemljiško knjigo, ker je bila dne 19. 5. 2005 v zemljiško knjigo vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist D. Š., ki tožeči stranki dovoljenja za prenos lastninske pravice ne želi dati. Zaradi navedene nezmožnosti izpolnitve je zato pogodba razdrta že po samem zakonu. Navaja, da je bila ob sklepanju pogodbe v zmoti, ker je tožena stranka zatrjevala drugačno dejansko stanje od resničnega. Nadalje navaja, da je bila izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe in če je dolžnik v tem roku ne izpolni, oziroma tudi če dolžnik obveznosti ne izpolni v dodatnem roku, je pogodba razdrta po samem zakonu. Tožeča stranka je toženo stranko pozivala k izpolnitvi, vendar neuspešno. Tožena stranka je tožnici prodala tujo stvar, zaradi česar je pogodba nična. Med strankama je obstajal nesporazum o podlagi in predmetu, zaradi česar ni bilo soglasja volj. Predmet pogodbe je bil nedopusten zaradi prepovedi razpolaganja.

7. Prodajalec se s sklenitvijo prodajne pogodbe zaveže, da bo stvar izročil kupcu tako, da bo ta na stvari pridobil lastninsko pravico (prvi odstavek 435. člena OZ.) Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je prodajna pogodba, katere predmet je tuja stvar, nična (440. člen OZ). Pri prodaji tuje stvari gre za vprašanje možnosti oziroma nezmožnosti izpolnitve pogodbene obveznosti, vendar zaradi tega pogodba še ne nasprotuje niti prisilnim predpisom niti morali niti načelom vestnosti in poštenosti.

8. V času sklenitve kupoprodajne pogodbe je bila v zemljiško knjigo vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist D. Š., ki tožeči stranki izbrisnega dovoljenja v zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve teh nepremičnin v njeno korist ni dala.(3) Zaradi navedenega bremena tožeča stranka ni mogla doseči pogodbenega namena, saj vknjižba in s tem pridobitev lastninske pravice na predmetu pogodbe ni bila mogoča, zato je bila pogodba zaradi nezmožnosti izpolnitve razdrta po samem zakonu. Za uveljavljanje zahtevka za vrnitev kupnine zaradi razdrte pogodbe pa prekluzivni rok iz prvega odstavka 459. člena OZ ne pride v poštev.

9. Za obstoj pravne napake tudi ni odločilno, ali je prodajalec za njen obstoj vedel ali ne, dovolj je že, da je obstajala v času, ko je bila prodajna pogodba sklenjena in ko bi jo tožena stranka morala izpolniti.

10. Tožeča stranka ni dolžna postaviti posebnega ugotovitvenega zahtevka za ugotovitev, da je bila pogodba razvezana že po samem zakonu, saj lahko to vprašanje sodišče reši ob obravnavi že postavljenega denarnega dajatvenega zahtevka kot predhodno vprašanje (prvi odstavek 13. člena ZPP).

11. Z razvezo pogodbe preneha pravni temelj izpolnitve, kar ima za posledico nastanek kondikcijskega zahtevka pogodbene stranke, ki je svojo izpolnitev izpolnila in kondikcijska obveznost druge pogodbene stranke, ki je izpolnitev prejela (drugi odstavek 111. člena OZ). Ker tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe toženi stranki plačala kupnino v višini vtoževanega zneska, je navedeno upravičena zahtevati nazaj.

12. Pogodba je razvezana z učinkom za nazaj, saj se poskuša vzpostaviti stanje, kot da med strankama ni prišlo do poslovnega odnosa. Tožena stranka je prejeto kupnino dolžna vrniti z obrestmi, ki tečejo od dneva, ko je izplačilo prejela. Prvo sodišče pa tudi ni ugotovilo, kot to zmotno zatrjuje pritožba, da bi bili pravdni stranki ob sklenitvi pogodbe dobroverni, saj je bila v času sklenitve kupoprodajne pogodbe nesporno v zemljiško knjigo vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist D. Š.

13. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Odločitev je obsežena v izreku o zavrnitvi pritožbe tožene stranke.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo ter poznejše spremembe tega predpisa Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 97/07 – UPB1, v nadaljevanju OZ Op. št. (3): V času sojenja na prvi stopnji je M. K. sporni nepremičnini še enkrat prodala, in sicer tretji osebi, J. K. G., ki se je v zemljiško knjigo uspela vpisati kot lastnica 6. 5. 2014.