Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z navedbami, da je bil obdolženec v času izvršitve očitanega ravnanja neprišteven, vložnik načenja vprašanje obdolženčeve krivde. Za ugotavljanje le-te je potrebno izvesti dokazni postopek, za ugotovitev obdolženčeve neprištevnosti, ki jo vložnik zatrjuje, pa je treba praviloma postaviti izvedenca ustrezne stroke. Zato ni mogoče pritrditi, da je že na prvi pogled očitno, da obdolženec ni kriv.
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.
A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je zoper obdolženega S. Č., ki je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), odredila pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki teče od 17. 3. 2020 od 5.20 ure dalje, ko je bila obdolžencu odvzeta prostost. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.
2. Zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil obdolženčev zagovornik. Kot razlog vložitve je navedel bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Predlagal je, da Vrhovno sodišče odrejeni pripor odpravi.
3. Vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina je v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP navedel, da je preiskovalna sodnica obrazložila zaključek o obstoju utemeljenega suma ter podala obširno in popolno obrazložitev razlogov za odreditev pripora. Dodatni relevantni dokazi, tudi postavitev izvedenca psihiatrične stroke, ki bodo potrdili ali ovrgli utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, se bodo šele pridobivali z uvedeno preiskavo, ocenjeval in presojal pa jih bo, ter odločal o obdolženčevi krivdi, razpravljajoči senat. 4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Izjavil se je zagovornik in navedel, da je že na prvi pogled jasno, da obdolženec ni kriv.
B.
5. Vložnik izpodbija obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje z navedbami, da je bil obdolženec v času izvršitve očitanega ravnanja neprišteven. S tem načenja vprašanje obdolženčeve krivde. Za ugotavljanje le-te je potrebno izvesti dokazni postopek, za ugotovitev obdolženčeve neprištevnosti, ki jo vložnik zatrjuje, pa je treba praviloma postaviti izvedenca ustrezne stroke. Zato ni mogoče pritrditi, da je že na prvi pogled očitno, da obdolženec ni kriv. Izvedene dokaze je v postopku potrebno oceniti v smeri, ali je obdolžencu očitano kaznivo dejanje dokazano, ter odločiti o obdolženčevi kazenski odgovornosti oziroma o njegovi krivdi. To pa po ustaljeni sodni praksi ni predmet odločanja ob odreditvi ali podaljšanju pripora.1
6. Navedeno je v sklepu pojasnil tudi zunajobravnavni senat, ko je zapisal, da je ugotavljanje okoliščin v zvezi z zatrjevano obdolženčevo neprištevnostjo, glede na fazo postopka, preuranjeno in listinsko neizkazano in da je preiskava namenjena prav temu, torej izvedbi vseh dokazov v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem. Očitek zahteve, da senat ni (zadovoljivo) odgovoril zakaj je ugotavljanje okoliščin v zvezi z obdolženčevo neprištevnostjo preuranjeno in listinsko neizkazano, s katerim zagovornik dejansko uveljavlja kršitev prvega odstavka 395. člena ZKP in ne kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP kot navaja v zahtevi, je zato neutemeljen.
C.
7. Kršitvi, ki ju v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja obdolženčev zagovornik nista podani, zato je Vrhovno sodišče zahtevo zavrnilo, kot neutemeljeno (425. člen ZKP).
8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 17. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje.
1 Odločbe VSRS I Ips 10349/2009-154 z dne 14. 7. 2011, XI Ips 66125/2012-106 z dne 31. 1. 2013, XI Ips 31307/2018 z dne 20. 9. 2018 in druge.