Jedro

Tožeča stranka se je na javni poziv prijavila po tem, ko je naložbo že izvedla, zato ni upravičena do nepovratne finančne spodbude. Osnovni namen dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud je namreč spodbuditi investitorje k odločitvi za izvedbo naložb, spodbuda pa je ravno v dodeljevanju nepovratnih sredstev za bodoče investitorje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo vgradnje solarnega ogrevalnega sistema. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 10. 7. 2010 priporočeno na pošto oddala vlogo na Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in več energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 4SUB-OB10 (v nadaljnjem besedilu Javni poziv) za ukrep A; vgradnja solarnega ogrevalnega sistema. Nadalje navaja, da je tožeča stranka vlogi med drugim priložila ponudbo z dne 24. 6. 2010 in račun št. 9/10 z dne 30. 6. 2010 izvajalca A. s.p. (v nadaljevanju: izvajalec) za izvedbo predmetne naložbe. Prav tako je vlagateljica vlogi priložila tudi obrazec izjava o zaključku naložbe, ki sta ga pod kazensko in materialno odgovornostjo podpisala vlagateljica in izvajalec, iz katerega izhaja, da so bila dne 30. 6. 2010 zaključena vsa dela, priložila pa je tudi fotografije že izvedene naložbe.

Javni poziv v prvem odstavku 1. točke določa, da so predmet javnega poziva nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije za nove naložbe. Iz poziva pa tudi izhaja, da je nova naložba tista naložba, za katero je izvajalec naložbe investitorju, ki financira naložbo izdal ustrezen predračun za dobavo in izvedbo posameznega ukrepa in bo izveden po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude po tem javnem pozivu. Da je potrebno najprej vložiti vlogo z originalnim in veljavnim predračunom ter šele na to izvesti investicijo pa izhaja tudi iz točke 4.A.7. razpisa in točke 5. iz katere izhaja, da je potrebno vlogi priložiti veljavni originalni predračun izvajalca za nakup in vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema in fotografije dela stavbe, kjer bodo nameščeni sprejemniki sončne energije, iz točke 6. pa izhaja, da mora vlagateljica s podpisom izjaviti, da so vsi v vlogi navedeni podatki resnični in da bo naložba izvedena skladno s pogoji javnega poziva in veljavnimi predpisi. Glede na navedeno pogoji za dodelitev zaprošene spodbude po tem javnem razpisu niso izpolnjeni, zato je vlogo tožeče stranke zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da se ne strinja z naziranjem tožene stranke, da zaradi dokončanja investicije pred dnem vložitve vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude, ni upravičena do nepovratne finančne spodbude. V nadaljevanju tožbe navaja razloge, zaradi katerih je prepričana, da tožena stranka ne bi smela zavrniti njene vloge. Po mnenju tožeče stranke je že sam namen, zaradi katerega je bila ustanovljena tožena stranka spodbujanje razvoja na področju varstva okolja, zato ni mogoče sprejeti tako restriktivne razlage določil predmetnega javnega poziva, kot ga zagovarja tožena stranka. Jezikovna razlaga opredelitve pojma „nove naložbe“ ne omogoča sklepanje, da do nepovratne finančne spodbude ni upravičen investitor, ki naložbo izvede takoj po pridobitvi predračuna še predno je oddal vlogo naslovnemu organu. Javni poziv namreč določa, da je osnovni pogoj za pridobitev nepovratne finančne spodbude zgolj popolna in pravočasna vloga, ne daje pa okoliščinam izvedbe investicije po oddaji vloge take teže, da bi kršitev te okoliščine preprečevala pridobitev nepovratnih sredstev. Na obrazcih, ki jih je predpisala tožena stranka ni nikjer navedeno, da mora biti investicija izvedena šele po oddaji vloge. Namen opredelitve „nove naložbe„ je, da se prepreči pridobitev nepovratnih sredstev za naložbe, ki so bile izvedene pred objavo razpisa. Kolikor tožena stranka ne bi oprla svoje odločitve zgolj na razlago pojma „nove naložbe“, bi morala vlogi tožeče stranke ugoditi, saj izpolnjuje vse preostale pogoje za pridobitev nepovratne finančne spodbude. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje in ji povrne njene stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema razloge navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe in dodatno glede tožbenih navedb tožeče stranke navaja, da je Upravno sodišče Republike Slovenije v podobni zadevi že zavzelo stališče, da je pri opredelitvi ali gre za novo naložbo ali ne bistveno, ali je bila ta izvedena v času pred vložitvijo vloge na razpis.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih, kar izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: V zadevi ni sporno, da se je tožeča stranka prijavila na Javni poziv, ki je bil objavljen dne 21. 5. 2010 in v prvem odstavku 1. točke navaja, da so predmet Javnega poziva nepovratne finančne vzpodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije (v nadaljevanju nepovratne finančne vzpodbude) za nove naložbe.

Po presoji sodišča je pravilno stališče tožene stranke, da je pri opredelitvi ali gre za že izvedeno naložbo ali novo naložbo bistveno, ali je bila le-ta izvedena v času po vložitvi vloge in ne v času po objavi razpisa, kot to v tožbi zatrjuje tožeča stranka. Osnovni namen dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud je namreč spodbuditi investitorje k odločitvi za izvedbo naložb, spodbuda pa je ravno v dodeljevanju nepovratnih sredstev za bodoče investitorje, ki naj bi investitorje spodbudila k izvedbi ekološke naložbe. Takšen namen pa jasno izhaja tudi iz besedila Javnega poziva, ki tekom celotnega besedila govori o ukrepih oziroma naložbah, ki bodo izvedene po oddaji vloge. Glede na določila Javnega poziva, ki so skladna tako z določili splošnih pogojev poslovanja tožene stranke in Zakonom o varstvu okolja, je torej za pridobitev nepovratne finančne vzpodbude po tem Javnem pozivu treba izpolniti pogoje za novo naložbo tako, kot jo opredeljuje Javni poziv. Prav tako pojem spodbude pomeni, da gre za spodbudo v novo naložbo, kot jo določa Javni poziv. Eko sklad z javnim pozivom namreč spodbuja potencialne investitorje, da pristopijo k izvedbi ustrezne potencialne naložbe, kar izhaja tudi iz samega obrazca „Vloga“, ki je del razpisne dokumentacije, iz katerega je razvidno, da javni poziv velja le za naložbe, ki bodo izvedene po oddaji vloge (točka 4.A.7. in točka 5, A.1, 2 in 3).

Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je tožeča stranka investicijo izvedla, preden je podala svojo vlogo, tudi po mnenju sodišča ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 1. točke Javnega razpisa. Tako stališče sodišča je pa tudi skladno z uveljavljeno sodno prakso tega sodišča (I U 1916/2009-13 z dne 24. 8. 2010), zato so ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na razlago pojma „nove naložbe“ neutemeljeni.

Glede na to, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

K točki II. izreka: Vsaka stranka v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi svoje stroške postopka.