Jedro

Pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerem dela, to je čistilka oziroma za poklicno napredovanje, zato pri njej ni invalidnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 30. 5. 2014 in št. ... z dne 11. 2. 2014 in da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti ter prizna pravica do invalidske pokojnine. Obenem je sklenilo, da stroški sodnega postopka bremenijo proračun Republike Slovenije.

2. Zoper sodbo je tožnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodba nepravilna in nezakonita, saj je zelo slabega zdravstvenega stanja in nezmožna za delo tako v času izdaje izpodbijane sodbe kot v času, ko je uveljavljala te pravice. Zato se sprašuje, kakšne dodatne zdravstvene težave bo morala imeti, da bi bila spoznana za invalida I. kategorije invalidnosti. Vztraja, da ima zelo hude zdravstvene težave, ki se ne izboljšujejo, ampak poslabšujejo in tudi prognoza je zelo slaba. V tem postopku je bila zaslišana, vendar ji sodišče ni poklonilo vere. Očita, da je podana kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožba sicer očita kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker pa gre zgolj za pavšalno zatrjevanje, se do tega očitka ni mogoče opredeljevati.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 30. 5. 2014, s katero je toženec zavrnil tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 11. 2. 2014. S slednjo odločbo je toženec zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ker je ugotovil, da pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerem dela, to je čistilka oziroma za poklicno napredovanje in da zato pri njej ni invalidnosti. V obravnavanem primeru je sporno, ali je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnosti.

6. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Ta v 63. členu določa, da je invalidnost podana, če se zaradi spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. V I. kategorijo invalidnosti pa se glede na 1. alinejo drugega odstavka citirane določbe razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.

7. Takšnega stanja pa pri tožnici tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče ugotoviti. V sodnem postopku je sodišče potem, ko sta bili po predsodnem postopku že obe invalidski komisiji enotnega mnenja, da pri tožnici invalidnost ni podana, ker pri njej ni prišlo do zmanjšanja zmožnosti za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje, pridobilo še mnenje sodne izvedenke spec. med. dela, prometa in športa. Ta je tako v osnovnem mnenju in nato še v dopolnilnem mnenju bila mnenja, da pri tožnici še niso utemeljene telesne in časovne razbremenitve pri delu v okviru invalidnosti glede na opis dela čistilka, ki ga opravlja. Sodna izvedenka je ugotovila, da je pri tožnici v ospredju bolečinski sindrom v področju ledveno križne hrbtenice ter delno omejen obseg gibljivosti tega predela, ne ugotavlja pa morebitnih nevroloških izpadov v področju spodnjih okončin. Po ugotovitvah ortopeda je obseg gibljivosti velikih sklepov spodnjih okončin normalen, saj je zmogla normalno hojo.

8. Takšno mnenje je skladno z razpoložljivo dokumentacijo in izvidi posameznih specialistov in predstavlja zadostno podlago za odločitev. Tožnica je bila v letu 2013 sedemkrat pregledana in nato še v letu 2014. Pri tožnici so ugotovljene obrabne spremembe v področju ledvene hrbtenice, ki so se kazale klinično predvsem kot desnostranska lumboishialgija, le nakazano kot levostranska, vendar brez jasnega poslabševanja, tako da se ortoped v času do 30. 5. 2014 niti ni odločil za morebitno intenzivnejšo terapijo in tožnice tudi ni napotil v programe komplekse rehabilitacijske obravnave. V vseh izvidih so navedeni izvidi kliničnega pregleda tožnice, navedene so ugotovitve njenega funkcijskega stanja v področju ledveno križne hrbtenice ter velikih sklepov spodnjih okončin ter nevrološki status. Prav tako je iz izvidov osebnega pregleda na invalidskih komisijah ugotoviti, da je tožnica pokretna, navajala je bolečine ob izvajanju gibov v področju ledvene hrbtenice, pri čemer je bila njena hoja primerna, kakor tudi groba mišična moč mišic spodnjih udov, ugotovljena je bila ohranjena senzibiliteta, stopila je na pete in prste.

9. Na podlagi takšne dokumentacije in izvidov ter pridobljenega izvedenskega mnenja, ki je strokovno prepričljivo in skladno z medicinsko dokumentacijo, je sodišče prve stopnje imelo dovolj popolne in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožnici ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerem dela, to je čistilka oziroma za poklicno napredovanje oziroma, da pri tožnici še niso utemeljene telesne ali časovne razbremenitve v okviru invalidnosti, torej niti za razvrstitev v katerokoli drugo kategorijo invalidnosti, ne samo v I. kategorijo invalidnosti, kar uveljavlja tožnica ter smiselno popolno nezmožnost za pridobitno delo.

10. Pritožbeno vztrajanje, da ima hude zdravstvene težave in da se ji zdravstveno stanje poslabšuje, je protispisno. Specialisti pri tožnici ugotavljajo, da ima določene zdravstvene težave, in sicer ima desnostransko lumboishialgijo, le nakazano kot levostransko, vendar brez jasnega poslabševanja. Enako pa je tudi izvedenka ocenila, da pri tožnici ne gre za trajno poslabšanje in da obstaja še možnost za zdravljenje, torej da so njene zdravstvene težave takšne narave, da je zanje še možno zdravljenje.

11. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta izpodbijani odločbi toženca pravilni in zakoniti in utemeljeno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravice do invalidske pokojnine, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.