Jedro

Neargumentiran in subjektiven dvom oškodovanca kot tožilca v nepristranskost sojenja ne opravičuje izjemnosti uporabe instituta prenosa krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Oškodovanec kot tožilec J. B. je dne 14. 7. 2015 na Okrajno sodišče v Kopru podal obtožni predlog zoper I. M., Z. M. in dr. J. L. zaradi očitka storitve kaznivih dejanj ponareditve uradne listine po prvem in tretjem odstavku 259. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1), zlorabe uradnega položaja po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1 in preprečevanja dokazovanja po tretjem odstavku 285. člena KZ-1. Na podlagi letnega razporeda Su 27/2015-10 z dne 1. 10. 2015 je bilo trideset spisov Okrajnega sodišča v Kopru, med drugim tudi predmetni, preneseno v sojenje Okrajnemu sodišču v Postojni. Že v vlogi, ki jo je oškodovanec kot tožilec dne 14. 10. 2015 vložil pri Okrajnem sodišču v Kopru, je predlagal, da se krajevna pristojnost za odločanje v tej zadevi prenese na drugo okrajno sodišče izven območja pristojnosti Višjega sodišča v Kopru, vsebinsko enak predlog pa je oškodovanec kot tožilec dne 6. 11. 2015 vložil neposredno na Vrhovno sodišče RS (list. št. 31) in dne 16. 11. 2015 na Okrajno sodišče v Postojni.

2. Predlog za prenos krajevne pristojnosti oškodovanec kot tožilec v vseh svojih vlogah utemeljuje z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, zaradi katere mora biti izključena vsaka okoliščina, ki bi lahko omajala zaupanje strank in javnosti v odločanje ali vzbudila dvom v nepristranskost sodišča. Meni, da takšno objektivno okoliščino predstavlja dejstvo, da je pred Okrajnim sodiščem v Kopru vložil več obtožnih predlogov, tudi zoper dvanajst sodnic koprskih sodišč in odgovorne osebe državnega tožilstva, obravnavana zadeva pa je po dejanski plati s temi neločljivo povezana in predstavlja del očitnega „policijskega - državnotožilskega - pravosodnega kriminala v Kopru“. Vrhovno sodišče je iz teh razlogov že ugodilo njegovemu predlogu za prenos krajevne pristojnosti v pravdni zadevi P 213/2015 in s sklepom I R 107/2015 z dne 24. 9. 2015 za sojenje določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.

B.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) skupno neposredno višje sodišče lahko določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. (prim. odločbi Ustavnega sodišča U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 in Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015).

4. Vrhovno sodišče ocenjuje, da predlagatelj obstoja okoliščin, ki bi že v fazi preizkušanja dovoljenosti obtožnega predloga utemeljevale prenos krajevne pristojnosti iz Okrajnega sodišča v Postojni na sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru, v konkretnem primeru ni izkazal. Kot izhaja iz podatkov predlogu priloženega kazenskega spisa je v obravnavanem primeru oškodovanec kot tožilec obtožni predlog podal zoper šefa Policijske postaje Koper, kriminalista in zdravnika, zaposlenega v Z. K. Zgolj dejstvo, da je obravnavana zadeva po dejanski plati neločljivo povezana s kazenskimi in civilnimi postopki, ki jih je predlagatelj na podlagi istega historičnega dogodka sprožil zoper več sodnic koprskih sodišč in predstavlja del očitnega „policijskega - državnotožilskega - pravosodnega kriminala v Kopru“, po oceni Vrhovnega sodišča še ne zadošča za upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Postojni kot takšnega, ampak predstavlja neargumentiran subjektiven dvom oškodovanca kot tožilca v nepristranskost sojenja. To pa izjemnosti uporabe instituta prenosa krajevne pristojnosti ne opravičuje.

C.

5. Vrhovno sodišče zaključuje, da v obravnavani zadevi zakonsko določen razlog za prenos krajevne pristojnosti (prvi odstavek 35. člena ZKP) ni podan in v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.