Jedro

Izpodbijani akt je bil tožniku vročen najkasneje 26. 9. 2017. Predmetno tožbo je vložil 28. 11. 2017, zato je vložena prepozno.

Aktov poslovanja ni mogoče šteti za upravne odločbe, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava. Temveč so ti akti izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki nedvomno ne pomenijo oblastnega ravnanja, temveč ravnanje organa kot vsakega drugega lastnika.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 28. 11. 2017 priporočeno po pošti vložil tožbo, s katero izpodbija odločitev toženke iz zgoraj navedenega obvestila v zvezi z Javnim razpisom za prodajo „gostinskega centra Kočevska reka“, v katerem je sodeloval kot ponudnik. Meni, da je bil razpis izveden nezakonito. Toženka je namreč izbrala drugega ponudnika, katerega ponudba ni vključevala z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uredba) in razpisom zahtevanega ustreznega potrdila o plačilu varščine in plačila varščine v višini 10 % izklicne cene prodajanega objekta. Zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločitev ter odloči, da se nepremičnina proda njemu.

2. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe v upravnem sporu. Zato sodišču predlaga, da tožbo zavrže. 3. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da v postopkih javnega razpisa za prodajo nepremičnin odločitev postane dokončna, ko je prodaja zaključena ali ko poteče rok veljavnosti ponudb. Poudarja, da je tožbo sprožil v razumnem roku, torej po izvedenih postopkih, s katerimi je poskušal svoj interes uveljaviti sporazumno.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Z izpodbijanim aktom, naslovljenim „Obvestilo o izboru za gostinski center Kočevska reka“, je toženka tožnika obvestila, da je bilo 19. 9. 2017 izvedeno javno odpiranje ponudb (priloga A1), prispelih na javni razpis z dne 18. 8. 2017 (priloga A2). Po odpiranju ponudb je Komisija za razpolaganje z nepremičnim premoženjem pristopila k pregledu ponudb in odločila, da se gostinski center Kočevska reka proda najugodnejšemu ponudniku. Neizbranemu ponudniku pa bo vrnjena varščina.

6. Sodišče je najprej opravilo preizkus pravočasnosti tožbe, ki jo tožnik izrecno vlaga zoper navedeni akt - obvestilo o izboru za gostinski center Kočevska reka.

7. Iz popisa oddanih pošiljk (priloga B3) izhaja, da je bil izpodbijani akt - navedeno obvestilo - tožniku po pošti poslan 21. 9. 2017. Tožnik je nato toženki poslal dopis z datumom 26. 9. 2017, naslovljen „Zahtevek po izločitvi izbrane ponudbe“, v katerem se je izrecno skliceval na izpodbijani akt, saj je v dopisu navedel njegovo številko in datum (priloga B4). Navedeni tožnikov dopis je toženka prejela 27. 9. 2017. 8. Sodišče na podlagi tega zaključuje, da je bil izpodbijani akt tožniku vročen najkasneje 26. 9. 2017. Predmetno tožbo pa je, kot že navedeno, vložil 28. 11. 2017. 9. Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

10. Ob upoštevanju citirane določbe prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je torej predmetna tožba vložena prepozno. Tožnikove navedbe, da je tožbo vložil v razumnem roku po tem, ko je poskušal svoj interes uveljaviti sporazumno, pa glede na citirano določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1, ki popolnoma jasno določa rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, niso pravno relevantne.

11. Hkrati pa sodišče ugotavlja, da izpodbijani akt tudi ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

12. Po ZUS-1 je namreč upravni spor mogoč samo zoper dokončni upravni akt, torej zoper upravno odločbo in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta1 ter zoper druge akte, za katere zakon tako izrecno določa (4. in 5. člen ZUS-1). Če izdani akt nima teh značilnosti, ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

13. V obravnavanem primeru akt toženke ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati na podlagi 4. ali 5. člena ZUS-1. Sporno pa je, ali je izpodbijani akt upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. 14. Ob upoštevanju stališča, ki ga je Vrhovno sodišče zavzelo v zadevah I Up 671/2004 z dne 17. 1. 2008 ter I Up 153/2014 z dne 11. 11. 2015, v katerih je obravnavalo podobno dejansko in pravno stanje stvari, sodišče sodi, da je toženka (javni zavod, na katerega je prenešeno upravljanje in gospodarjenje z objekti), ki je objavila razpis za javno zbiranja ponudb za prodajo nepremičnin - gostinskega centra Kočevska reka nastopa kot zasebni (gospodarski) subjekt in v tem okviru sprejema akte poslovanja. Aktov poslovanja pa ni mogoče šteti za upravne odločbe, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava2. Temveč so ti akti izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki nedvomno ne pomenijo oblastnega ravnanja, temveč ravnanje organa kot vsakega drugega lastnika. Glede na povedano izpodbijani akt tudi ni „drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika“3. 15. Poleg tega Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) in Uredba, ki predstavljata pravno podlago za odločanje toženke v tej zadevi, ne določata, da se za postopke, ki jih urejata, vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo. Niti ni mogoče zaključiti, da gre za upravno zadevo, ker to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari4. Narava stvari je namreč, kot že navedeno, neoblastno razpolaganje s premoženjem.

16. V skladu s prvim odstavkom 36. člena ZUS-1 sodišče med drugim tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila vložena prepozno5 ali če akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu6. 17. Po vsem povedanem je moralo sodišče tožbo zavreči na podlagi citiranih določb 2. in 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 1 Drugi odstavek 2. člena ZUS-1. 2 Prvi odstavek 2. člena ZUS-1. 3 Drugi odstavek 2. člena ZUS-1. 4 Drugi odstavek 2. člena ZUS-1. 5 2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 6 4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1.