Jedro

Pravnomočnost sklepa o izvršbi je potrebna v primeru, kadar je skep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine in ne kadar je ta izdan na podlagi pravnomočne sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: (1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. In 99/2009 z dne 2.11.2009 in vknjižbo hipoteke za terjatev v višini 4.079,06 EUR s pripadki v korist upnika Z. (2.) Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo nasprotni udeleženec - dolžnik P. Z. V pritožbi pojasnjuje, da je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor in ni pravnomočen. Določen je datum za zastaranje, in sicer 12.1.1995, 12.1.2005 oziroma do konca leta pa začne veljati absolutni zastaralni rok 10-tih let. (3.) Pritožba ni utemeljena.

(4.) Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradi dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Iz sklepa o izvršbi z dne 2.11.2009 (list. št. 4) je razvidno, da je bila zaradi izterjave denarne terjatve upnika dovoljena izvršba na solastne deleže nepremičnin parc. št. 34/15 in 1361.S, obe k.o. T, ki sta v lasti pritožnika.

(5.) Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. čl. ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odst. 86. čl. ZZK-1 podani.

(6.) Pravnomočnost sklepa o izvršbi je glede na določilo 3. odst. 45. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) potrebna v primeru, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine. V konkretnem primeru pa je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočne sodbe, torej izvršilnega naslova. V takšnem primeru pa po 2. odst. 45. čl. ZIZ izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine (167. čl. ZIZ), izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezno izvršilno dejanje ne določa drugače (1. odst. 46. čl. ZIZ). Za zaznambo izvršbe pa niti ZIZ, niti ZZK-1 ne določata kaj drugega. Iz teh razlogov pritožbenih navedb v zvezi z nepravnomočnostjo sklepa o izvršbi ni mogoče upoštevati.

(7.) Enako velja tudi za pritožbene trditve, ki se nanašajo na zastaranje in pravilnost izdanega sklepa o izvršbi. Tudi takšnih ugovorov, glede na že omenjeno načelo formalnosti, ne rešuje sodišče v zemljiškoknjižnem postopku, ampak so stvar izvršilnega postopka. Če je pritožnik v postopku izvršbe vložil ugovor, bo o njem odločalo izvršilno sodišče. Če bo le to ugotovilo, da je utemeljen, bo sklep o izvršbi razveljavilo, tedaj pa bodo izpolnjeni tudi pogoji za izbris zaznambe izvršbe po 1. odst. 90. čl. ZZK-1. (8.) Ker glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.