Jedro

V konkretnem primeru je bila revizija vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik, s tem da tudi ni bilo predloženo dokazilo, da je slednji predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma združenja delodajalcev, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Ker je bila revizija vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za njeno vložitev, jo je sodišče prve stopnje na podlagi 374. člena ZPP pravilno zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo iz razloga, ker je bila vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za njeno vložitev.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da niti pooblaščenec niti stranka v pravnem pouku sodne odločbe nista bila seznanjena o tem, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni za vložitev revizije. Prav tako ni bilo nobenega poziva k dodatni dopolnitvi oziroma predložitvi dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Tudi odločba Centra za socialno delo št. ..., s katero se je tožniku dodelila štipendija, bi morala vsebovati vse pomembne in bistvene določbe glede prejamanja štipendije, med drugim tudi določitev primerov, kdaj je potrebno vrniti štipendijo. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter tudi pravilno odločilo. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo, ki jo je tožnik vložil zoper sklep Psp 347/2016 z dne 7. 7. 2016. Sodišče je ugotovilo, da je bila revizija vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik, s tem da tudi ni bilo predloženo dokazilo, da je slednji predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma združenja delodajalcev, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Ker je bila revizija vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za njeno vložitev, je sodišče na podlagi 374. člena ZPP, revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

6. ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Za socialne spore pa je v 65. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)(2) določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (revizija je izredno pravno sredstvo skladno s 367. členom ZPP) lahko stranka opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov in je opravil pravniški državni izpit. V predmetni zadevi je bila revizija vložena po pooblaščencu, ki ni izkazal, da je odvetnik oziroma v postopku ni bilo izkazano, da gre za zakonitega zastopnika, prav tako tudi ne, da gre za pooblaščenca skladno s prvim odstavkom 65. člena ZDSS-1. Tega tožnik v pritožbi tudi ne zatrjuje.

7. V takem primeru pa je sodišče prve stopnje utemeljeno revizijo kot nedovoljeno zavrglo. ZPP namreč v drugem odstavku 374. člena določa, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Nedovoljeno revizijo pa s sklepom zavrže sodnik sodišča prve stopnje brez naroka (prvi odstavek 374. člena ZPP).

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi morala biti stranka že v pravnem pouku poučena, kdo lahko vloži revizijo, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ima skladno s 324. členom ZPP pravni pouk le sodba sodišča prve stopnje. ZPP pa ne določa, da bi morala imeti tudi drugostopenjska sodba pravni pouk, za kar se v pritožbi zavzema tožnik. Glede dopolnjevanja revizije, pa pritožbeno sodišče poudarja, da v primeru, ko je revizija vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, ne gre za nepopolno revizijo, temveč za nedovoljeno revizijo. V takem primeru ne pridejo v poštev določbe glede dopolnjevanja revizije. Tudi Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče(3) , da spremenjen pomen revizije, kakršen je v veljavi sedaj, je v sistemu pravnih sredstev tak, da so lahko pogoji za dostop do Vrhovnega sodišča strožji. Stališče, po katerem strank ni treba posebej opozarjati na omejitve postulacijske sposobnosti, tudi ni nesorazmerno. V tem primeru torej tudi ne pridejo v poštev določbe o popravi nepopolnih ali nerazumljivih vlog. Vloga, ki je vložena po osebi, ki te pravice nima, ni niti nerazumljiva niti nepopolna. Razen tega se tudi določba 108. člena ZPP glede na določbo 336. člena ZPP v povezavi s 383. členom ZPP v postopku z izrednimi pravdnimi sredstvi ne uporablja. V navedeni sodbi Vrhovno sodišče opozarja tudi na v bistvenem delu enako stališče Ustavnega sodišča RS, zavzeto v zadevi Up 1782/08 in U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009. 9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

(2) Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004. (3) VIII Ips 118/2014 z dne 22. 9. 2014.