Jedro

Toženka se do v spremnem dopisu navedenih pritožbenih razlogov v pozivu, kot nerazumljivih ali nepopolnih ni opredelila, niti iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da jih je po vsebini obravnavala. Toženka torej ni pojasnila, zakaj šteje prošnjo za nerazumljivo (in tudi nepopolno) kljub laičnim navedbam tožnika v spremnem dopisu, da kaznivega dejanja ni storil. Izpodbijanega sklepa se zato iz navedenega razloga ne da preizkusiti.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 430/2024 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 10715/2022 z dne 13. 2. 2024, ker je po pozivu ni popravil in je njegova vloga ostala nerazumljiva in nepopolna, na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

2.Tožnik izpodbija sklep toženke zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. Poudarja, da je toženki poslal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči s spremnim dopisom, v katerem je navedel razloge zakaj bi vložil pritožbo zoper sodbo II K 10715/2022 z dne 13. 2. 2024. Tako so bili že ob vložitvi tožnikove prošnje toženki znani pritožbeni razlogi in ni bilo nobene potrebe, da je toženka tožnika s pozivom pozivala na izjasnitev in utemeljitev pritožbenih razlogov. Njegova prošnja je bila razumljiva, kar pomeni, da bi morala toženka o njej vsebinsko odločati. Dodaja še, da v izpodbijanem sklepu ni nikjer navedeno, da je tožnik poleg prošnje podal tudi spremni dopis, v katerem je navedel pritožbene razloge. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Glede na spremni dopis toženka ne bi smela ravnati po 67. členu ZUP, glede na 32. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), temveč bi morala poslovati po 140. členu ZUP. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4.Tožba je utemeljena.

5.Predmet upravnega spora je sklep toženke, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla, ker je menila, da je nerazumljiva in nepopolna, posledično organ ne razpolaga s potrebnimi podatki za presojo objektivnega oziroma vsebinskega kriterija upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ki ga določa 24. člen ZBPP.

6.Ni sporno med strankama, da je organ tožnika po vloženi prošnji pozval na izjasnitev oziroma utemeljitev glede pritožbenih razlogov zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 10715/2022 z dne 13. 2. 2024 ter da tožnik v danem roku ni odgovoril na poziv, niti ni zaprosil za podaljšanje roka. Tožnik ugovarja, da vložena prošnja ni bila razumljiva niti nepopolna že ob vložitvi ter da organ ni imel podlage za pozivanje in zavrženje vloge po 67. členu ZUP.

7.Drugi odstavek 32. člena ZBPP določa podatke, ki jih mora vsebovati prošnja za BPP, med drugim tudi "podatke o zadevi" (četrta alineja). Glede na zakonsko ureditev so "podatki o zadevi" obvezna sestavina vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kateri so ti podatki (ki so obvezna sestavina vloge) ZBPP ne določa. Glede na določbe ZBPP in obrazec za prošnjo pa sodišče meni, da gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati.

8.V obravnavani zadevi pa tožnik ni izpolnil le obrazca, pač pa je prošnji priložil tudi spremni dopis, v katerem je navedel razloge zaradi katerih bi vložil pritožbo zoper sodbo. Toženka se do v spremnem dopisu navedenih pritožbenih razlogov v pozivu, kot nerazumljivih ali nepopolnih ni opredelila, niti iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da jih je po vsebini obravnavala. Toženka torej ni pojasnila, zakaj šteje prošnjo za nerazumljivo (in tudi nepopolno) kljub laičnim navedbam tožnika v spremnem dopisu, da kaznivega dejanja ni storil; iz posnetka, da ni razvidno, da gre za tožnika, pač pa za nekoga drugega, ki je le podoben tožniku; vozilo na posnetku pa ni od njegove partnerke, ne vidi pa se tudi registrska številka vozila, policist pa, da je registrsko številko vozila našel v bazi podatkov. Izpodbijanega sklepa se zato iz navedenega razloga ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

9.Tožnik ima tudi prav, da bi toženka, glede na spremni dopis, ki je nedvomno presegal obseg podatkov, ki se po ZBPP ali ZUP zahtevajo kot temeljni podatki njegove vloge ne smela zavreči po 67. členu ZUP, pač pa jo obravnavati po 140. členu ZUP (glej sodbo Upravnega sodišča I U 1612/2019 z dne 7. 11. 2019).

10.Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vpliva na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek, sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

11.Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

Zveza

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67, 140, 214, 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.