Jedro

Zakon o pravdnem postopku med absolutno bistvenimi kršitvami, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 354. člena, ne navaja kršitve 261. člena ZPP/77. Zato lahko kršitev 261. člena ZPP/77 predstavlja le relativno bistveno kršitev pravdnega postopka. Za bistveno kršitev gre, če je resnično vplivala ali pa je mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik, ki je zaposlen v rudniku, je nesporno pri čiščenju garderobe dobil vrezno rano desne roke. Zato je od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je tožena zavarovalnica, pri kateri je bil rudnik zavarovan proti odgovornosti, dolžna plačati 604.030,00 SIT odškodnine, od tega 4.030,00 SIT za premoženjsko škodo in 600.000,00 SIT za telesne bolečine.

Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo premoženjske škode. Tožbenemu zahtevku za plačilo nepremoženjske škode je ugodilo do višine 160.000,00 SIT, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti odločitvi sodišča prve stopnje se je pritožil tožnik. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo le glede odločitve o stroških postopka in je v tem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, glede odločitve o glavni stvari pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik v reviziji povzema različni izvedenski mnenji dr. M. W. in dr. V. S. Opozarja, da sta izvedenski mnenji različni, in meni, da bi sodišče moralo v skladu z določbo drugega odstavka 261. člena ZPP/77 odpraviti nasprotja med obema izvedenskima mnenjema s ponovnim zaslišanjem in soočenjem obeh izvedencev. Če sodišče ne bi moglo odpraviti nasprotij med izvedenskima mnenjema, pa bi moralo po mnenju tožnika, v skladu s tretjim odstavkom 261. člena ZPP/77, imenovati tretjega izvedenca. Tožnik navaja, da gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero je opozoril že v pritožbi. Meni, da je tudi sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni ugodilo pritožbi in razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje. Poleg tega je, po mnenju tožnika, sodišče druge stopnje zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, ker glede izvajanja dokaza z izvedenci ni obrazložilo svoje odločitve. Tožnik v reviziji tudi navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili določbi 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ker sta tožniku za telesne bolečine prisodili prenizko odškodnino. Tožnik predlaga, naj revizijsko sodišče ugodi reviziji in sodbo sodišča druge stopnje tako spremeni, da tožnikovi pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu razveljavi ali pa, naj sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožniku prisodi še nadaljnjih 440.000,00 SIT odškodnine.

Sodišče prve stopnje je revizijo na podlagi 390. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, Ur.l. SFRJ, št.4/77 do Ur.l. RS, št. 55/92 v zvezi s prvim odstavkom 498. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99) poslalo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je najprej po uradni dolžnosti, na podlagi 386. člena ZPP/77, preverilo, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77 in ugotovilo, da kršitve ni bilo.

Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 v drugem odstavku 261. člena določa, da se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci, če se podatki v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj in z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev. Drugi odstavek 261. člena ZPP/77 pa določa, da se zahteva mnenje drugih izvedencev, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.

Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi svoje odločitve odgovorilo na pritožbene navedbe tožnika glede razlik med izvedenskimi mnenji in ni zagrešilo očitane kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Ocenilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je upoštevalo izvedensko mnenje dr.

V. S., ker je bilo po oceni sodišča realno glede na naravo in težo tožnikove poškodbe.

S tako oceno pa je sodišče druge stopnje, tako kot tudi sodišče prve stopnje, kršilo določbo drugega odstavka 261. člena ZPP/77. Sodišče prve stopnje bi moralo razlikovanje med izvedenskimi mnenji odpraviti z zaslišanjem izvedencev.

Zakon o pravdnem postopku med absolutno bistvenimi kršitvami, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 354. člena, ne navaja kršitve 261. člena ZPP/77. Zato lahko kršitev 261. člena ZPP/77 predstavlja le relativno bistveno kršitev pravdnega postopka. Za bistveno kršitev gre, če je resnično vplivala ali pa je mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Revizijsko sodišče je zato preverilo, ali bi upoštevanje izvedenskega mnenja dr. M. W. lahko narekovalo drugačno odločitev glede višine odškodnine za telesne bolečine.

Dr. M. W. je v svojem izvedenskem mnenju, ki ga povzema tudi tožnik v reviziji, navedel, da je tožnik prestal tri dni hudih bolečin, tri dni srednje močnih bolečin, dva tedna srednje močnih bolečin in stalne lahke bolečine približno tri mesece, da pa ima tožnik lahke bolečine še vedno, prevsem pri premikanju poškodovanega prsta.

Štirikrat je bil na zdravniškem pregledu, prst je moral razgibavati, vsak drugi dan je hodil na preveze in nekaj dni je užival sredstva proti bolečinam. Glede na stopnjo in trajanje bolečin ter glede na neprijetnosti, ki jih je tožnik prestal med zdravljenjem, spada tožnikova poškodba med lahke primere, ki jih po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvrščamo v drugo skupino. Revizijsko sodišče je prisojeno odškodnino za telesne bolečine primerjalo z odškodninami, ki so jih slovenska sodišča prisodila za škode primerljivega trajanja in intenzivnosti. Ugotovilo je, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbi 200. in 203. člena ZOR in sta tožniku prisodili pravično odškodnino tudi upoštevajoč stopnjo in trajanje bolečin navedenih v izvedenskem mnenju dr. M. W. Kršitev določbe drugega odstavka 261. člena ZPP/77 torej ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato ni podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP/77. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani in je na podlagi 393. člena ZPP/77 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.