Up-218/96

24.9.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe T. L. iz K. na seji senata dne 24.9.1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba T. L. zoper sklep Komisije II. stopnje za umetno prekinitev nosečnosti pri Univerzitetni ginekološki kliniki v Ljubljani z dne 20.6.1996 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 22. 7. 1996 vložil ustavno pritožbo po drugem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) zoper sklep Komisije II. stopnje za umetno prekinitev nosečnosti pri Univerzitetni ginekološki kliniki v Ljubljani z dne 20. junija 1996. Pritožnik je zoper izpodbijani sklep dne 17.7.1996 po 157. členu Ustave vložil tudi tožbo na Vrhovno sodišče, v ustavni pritožbi pa se sklicuje tudi na navedbe v tej tožbi.

2.Pritožnik izpodbija zgoraj navedeni sklep Komisije II. stopnje, ker naj bi posegel v njegovo pravico po 55. členu Ustave do svobodnega odločanja o rojstvih svojih otrok. Meni, da svoboda načrtovanja družine obsega tudi pravico do (takojšnje) sterilizacije, za katero se je odločil. Tako sklep Komisije I. stopnje, kot sklep Komisije II. stopnje sta mu dovolila sterilizacijo šele po preteku 6-mesečnega roka za premislek, pri čemer sta sledila določbi prvega odstavka 16. člena Zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (Uradni list SRS, št. 11/77 in 42/86 - v nadaljevanju: ZZUUP). Ustavni pritožnik meni, da kadar gre za očitno kršenje ustavne svoboščine, ki se uresničuje neposredno na podlagi Ustave in je po Ustavi ni mogoče z ničemer omejiti, upravni organ pri odločanju ne sme uporabiti veljavnega zakona temveč Ustavo. Če pa je upravni organ dvomil v ustavnost zakonske določbe, ki bi jo moral uporabiti, pa naj bi po pritožnikovem mnenju prekinil postopek in prek Vlade od Ustavnega sodišča zahteval oceno skladnost zakona z Ustavo, po končanem postopku pred Ustavnim sodiščem pa odločil v upravni stvari.

Ustavni prtožnik meni, da 16. člen ZZUUP ni v skladu z Ustavo, kar obširno utemeljuje. Med drugim navaja, da ni v naravi sterilizacije ničesar, kar bi opravičevalo potrebo, da jo omejuje "skrbniški ZZUUP". Po strokovni literaturi naj bi pri sterilizaciji šlo za kratkotrajen, ambulantni poseg, ki naj ne bi povzročil spolne nezmožnosti, po želji pa naj bi se plodnost dalo tudi obnoviti z obratnim posegom. ZZUUP naj bi v svojem 6. členu tudi dezinformiral javnost, ko navaja, da je sterilzacija za razliko od kontracepcije stalen način preprečevanja zanostive, saj se plodnost po želji da obnoviti. Pritožnik sprašuje, zakaj je ravno za uresničevanje te svoboščine določen rok za razmislek, medtem ko ni določenih nikakršnih rokov za razmislek pri uresničevanju drugih pravic. Zato predlaga, da Ustavno sodišče ugodi njegovi ustavni pritožbi zoper izpodbijani sklep tako, da razveljavi prvi odstavek 16. člena ZZUUP ter ustrezno "oklesti" 39. člen ZZUUP, ki med drugim določa kot prekršek opravo sterilizacije, ki bi bila v nasprotju tudi s 16. členom ZZUUP.

3.Ker se pritožba vlaga po drugem odstavku 51. člena ZUstS pritožnik navaja, da očitnost kršitve izhaja iz dejanskega stanja ter primerjave med 16. členom ZZUUP ter 55. členom Ustave, ki naj bi na prvi pogled pokazala, da je 16. člen ZZUUP v nasprotju s 55. členom Ustave. Njegova pravica po 55. členu Ustave naj bi se vsak dan od izdaje izpodbijanega sklepa nepopravljivo kršila, saj meni, da mu gre pravica do takojšnje sterilizacije in zato s sodno odločbo želi čimprej doseči vrnitev "začasno" mu odvzete pravice po 55. členu Ustave.

B.

4.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS je ustavno pritožbo mogoče vložiti, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku 51. člena ZUstS pa lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Oba pogoja morata obstajati kumulativno.

5.Pritožnik, ki vlaga ustavno pritožbo po drugem odstavku 51.člena ZUstS še pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev očitnosti kršitve ne izkazuje. Zatrjevana kršitev že iz tega razloga ni očitna, ker sodišče ne razpolaga s strokovno vednostjo o utemeljenosti pritožnikovih trditev o zanesljivi reverzibilnosti opravljene (moške) sterilizacije. Pred odločitvijo bi bilo torej nujno treba dobiti strokovna mnenja ustreznih strokovnjakov, kar tudi v primeru strokovne potrditve pritožnikovih trditev ne bi več omogočalo pravočasne odločitve o ustavni pritožbi (rok, proti kateremu se pritožuje, mu izteče že 30. oktobra). Ker torej kršitev ni očitna do te mere, da bi njen obstoj bilo možno zanesljivo ugotoviti brez pridobitve dodatnih strokovnih mnenj, je bilo treba ustavno pritožbo že iz tega razloga zavreči. Zaradi zahteve po kumolativnem izpolnjevanju obeh pogojev drugega odstavka 51. člena ZUstS, pa pogoja nepopravljivosti posledic izvršitve izpodbijanega sklepa ni bilo potrebno preverjati. Ustavno pritožbo je bilo zato potrebno zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk za odločanje še pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev zavreči. O pobudi za oceno ustavnosti prvega odstavka 16. člena ter prve točke prvega odstavka 39. člena ZZUUP, ki je bila implicitno vsebovana v ustavni pritožbi, pa bo Ustavno sodišče odločalo posebej.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lovro Šturm in člana senata dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata dr. Lovro Šturm