Jedro

Hipotekarni dolžnik lahko zavaruje svoj položaj v razmerju do hipotekarnih upnikov v izvršilnem postopku le kot dolžnik in ne kot tretji.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadevi pa vrneta sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 5. 9. 2011: pod točko I izreka zavrnilo ugovor tretje S. S. ter jo poučilo, da lahko v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na predmet ni dopustna, pod točko II izreka zavrnilo predlog za odlog izvršbe S. S. kot tretje, pod točko III izreka odločilo, da se odločitev o stroških postopka o ugovoru tretje, priglašenih s strani upnikov, pridrži do poteka roka za vložitev tožbe tretje za nedopustnost izvršbe oziroma do končanja pravde po tožbi tretje zaradi nedopustnosti izvršbe.

S. S. je kot pritožnica v pritožbi zatrjevala, da uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi je navajala, da je sodišče prve stopnje pri presojanju ugovora tretje prezrlo, da je potrebno le tega presojati v razmerju do vsakega od upnikov. Ker tega ni storilo, je kršilo določila člena 65 ZIZ, takšna kršitev pa je vplivala na pravilnost izpodbijane odločbe. Zaradi navedenega je tudi napačno uporabilo materialno pravo. V zvezi z odločitvijo o zavrnitvi pritožničinega predloga za odlog izvršbe pa je sodišče prve stopnje spregledalo dokazne standarde, ki jih je za izkazanost zakonskih pogojev za odlog izvršbe po predlogu tretjega določilo Ustavno sodišče RS v odločbi z dne 14. 4. 2005. Pritožnica je zato predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru tretje ugodi, ugodi pa se tudi njenemu predlogu za odlog izvršbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o ugovoru in predlogu za odlog pritožnice kot tretje ter ugovor tretje glede na to, da mu je eden od upnikov nasprotoval in upoštevajoč določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ tega zavrnilo. Predlog tretje za odlog izvršbe pa je zavrnilo zaradi neizkazanosti pogojev, ki jih za odlog po predlogu tretjega določa 73. člen ZIZ.

Pritožnica je tekom izvršilnega postopka (dne 22. 8. 2011) vložen ugovor, sicer naslovljen kot ugovor tretje, utemeljevala s trditvami, da je od dolžnika J. S. s prodajno pogodbo z dne 20. 9. 2010 kupila njegov solastni delež na nepremičninah parc. št. …, vse k.o. Ž., ki so predmet predmetnega izvršilnega postopka ter je bila pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi na podlagi navedene pogodbe vknjižena tudi lastninska pravica v njeno korist. Zato pa navedeno izkazuje, da ima na predmetu izvršbe (lastninsko) pravico, ki preprečuje izvršbo.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je v predmetnem postopku bila v zvezi z dovoljeno izvršbo že po predlogu prvega upnika Z. T. d. d. s sklepom z dne 23. 3. 2004 dovoljena izvršba na dolžnikov solastni delež nepremičnin parc. št. ..., k. o. Ž. in že leta 2004 v zemljiški knjigi opravljena pri teh nepremičninah tudi zaznamba navedenega sklepa o dovolitvi izvršbe in vknjižba zastavne pravice v korist tega upnika. Iz vpogleda v zemljiško knjigo pa izhaja, da je pri navedenih nepremičninah bila 4. 1. 2011 vpisana pri dolžniku solastnem deležu lastninska pravica na pritožnico.

Iz navedenega izhaja, da je pritožnica kupila s hipoteko obremenjeno nepremičnino ter s tem pridobila položaj hipotekarne dolžnice, saj ima hipotekarni upnik kljub spremembi lastnika obremenjene nepremičnine pravico zahtevati poplačilo svoje terjatve iz vrednosti s hipoteko obremenjene nepremičnine. Glede procesnega položaja hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi opr. št. Up 2324/2008 z dne 16. 12. 2010 (objavljena v Uradnem listu RS št. 110/2010) izreklo, da lahko hipotekarni dolžnik zavaruje svoj takšen položaj v razmerju do hipotekarnih upnikov v izvršilnem postopku le kot dolžnik. Hipotekarni dolžnik namreč lahko učinkovito zavaruje svoj položaj v izvršilnem postopku le z uveljavljanjem materialnopravnih ugovorov, ki se nanašajo na hipoteko ali pa na zavarovano terjatev. Tega pa s položajem tretjega v izvršilnem postopku in z ugovorom tretjega, ki je namenjen le varovanju položaja in pravic tretjih, torej tistih, ki imajo na predmetu izvršbe le pravico, ki preprečuje izvršbo, ne more doseči. Pri tem pa po stališču Ustavnega sodišča ni pomembno, da takšna oseba v izvršilnem naslovu ni bila navedena kot dolžnik in da izvršba s sklepom o dovolitvi izvršbe sicer ni bila dovoljena zoper njo.

Ker je sodišče prve stopnje ugovor pritožnice štelo in presojalo kot ugovor tretje (po določbah člena 64 in 65 ZIZ), ne pa kot ugovor dolžnice in glede na dopustne ugovorne razloge, ki bi pritožnici šli kot dolžnici (torej ugovorne razloge zoper nastanek hipoteke in glede same terjatve), so pritožbeni očitki pritožnice o materialnopravni zmotnosti odločitve sodišča prve stopnje o njenem ugovoru utemeljeni, čeprav ne iz pritožbeno zatrjevanih razlogov. Iz enakih razlogov pa je utemeljena tudi pritožba pritožnice zoper odločitev o zavrnitvi njenega predloga za odlog izvršbe, ki ga je sodišče prve stopnje presojalo glede izpolnjenosti kriterijev, ki jih ZIZ določa za predlog za odlog tretjih (v 73. členu) in ne kot jih ZIZ določa v 71. členu za presojo predlogov za odlog po predlogih dolžnikov.

Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni v zvezi s presojo ugovora in predloga za odlog izvršbe pritožnice ugotavljalo nobenih pravno pomembnih dejstev, bi v primeru pritožbenega presojanja in ugotavljanja le teh po pritožbenem sodišču glede na obsežnost tovrstnih dejstev pomenilo to poseg v ustavne pravice strank do pritožbe (člen 25 Ustave RS). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo, zadevi pa vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 355 ZPP in v zvezi s členom 366/I ZPP ter členom 15 ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker ti niso bili priglašeni.