Jedro

Za presojo, ali je neko usklajeno ravnanje prepovedano, je upoštevanje njegovih konkretnih posledic odveč, če se izkaže, da je cilj tega ravnanja omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu. V takšnem primeru se dogovor med podjetji že zaradi svoje narave obravnava kot škodljiv za dobro delovanje običajnega konkurenčnega trga, posledic usklajenega ravnanja pa ni treba preučevati.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je toženka ugotovila, da so se podjetja A., d. o. o., (v nadaljevanju A.), B., d. d., (v nadaljevanju tožnik ali B.), C., d. d., (v nadaljevanju C.), D., d. o. o., (v nadaljevanju D.) in E., d. o. o., (v nadaljevanju E.) dogovorila in si izmenjala informacije o odkupni ceni ... in po tem tudi usklajeno ravnala pri določanju odkupnih cen ..., in sicer podjetja E., C., B. in D. v obdobju od 6. 7. 2020 in vsaj do 13. 10. 2020, podjetje A. pa v obdobju od 6. 7. 2020 in vsaj do 6. 11. 2020, to je do prejema zahtev Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju Agencija, toženka ali upravni organ) za posredovanje podatkov. S tem so omenjena podjetja neposredno ali posredno določala odkupne cene za ..., kar predstavlja omejevalni sporazum in usklajeno ravnanje med podjetji, katerega cilj je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije in na znatnem delu notranjega trga Evropske unije (v nadaljevanju EU), kar bi lahko prizadelo trgovino med državami članicami EU. Tako so kršila prvi odstavek 6. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju: ZPOmK-1,

ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe) in prvi odstavek 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije (1. točka izreka, v nadaljevanju PDEU). Odločila je, da morajo podjetja, navedena v 1. točki izreka, če tega še niso storila, s kršitvijo nemudoma prenehati (2. točka izreka). V nadaljevanju je še ugotovila, da v postopku izdaje odločbe niso nastali stroški postopka (3. točka izreka) in odločila, da se izrek odločbe objavi na njeni spletni strani (4. točka izreka).

2.Iz razlogov izpodbijanega akta izhaja, da so se stranke postopka 6. 7. 2020 sestale v F., kjer so razpravljale o bodočih odkupnih cenah .... Na njem je direktor A. naznanil, da bo podjetje v letu 2020 določilo 10 EUR/t nižje odkupne cene ... glede na leto 2019. Stranke postopka, ki predstavljajo največje odkupovalce ... na območju Republike Slovenije, so na sestanku sklenile sporazum o nekonkuriranju na trgu odkupa ... oziroma so si izmenjale informacije o bodočih odkupnih cenah ... z namenom odpraviti negotovost na tem trgu. V skladu s tem dogovorom so tudi ravnale, saj so po sestanku sprejele in objavile cenike odkupa ... za leto 2020. Njihove cene, ki so bile nižje kot leta 2019, se niso razlikovale oziroma so se razlikovale zgolj minimalno. To dokazuje obstoj skupne volje za dogovarjanje oziroma usklajeno ravnanje. Druge možne razlage za tako podobnost oziroma enakost cen toženka ne najde. Ugotavlja, da je stik med strankami nedvoumno izkazan. Ker se od sestanka niso javno distancirale, toženka šteje, da je izkazala vse elemente, ki morajo biti po ustaljeni sodni praksi izpolnjeni za ugotovitev obstoja omejevalnega sporazuma

in usklajenega ravnanja.

Ker iz okoliščin primera izhaja, da bi lahko kršitev vplivala na trgovanje med državami članicami, so stranke postopka kršile tudi člen 101(1) PDEU.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnik zoper odločbo vlaga tožbo iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V njej navaja, da bi morala toženka prejete izjave drugih udeležencev v postopku poslati njemu v izjasnitev, saj bi bilo mogoče, da bi ga katera izmed drugih strank obremenila. Nadalje zanika, da bi s sestankovanjem kršil konkurenco. Šlo naj bi za običajna srečanja o izmenjavi želja in mnenj med kmeti, zadružnimi zvezami, predstavniki kmetijskega ministrstva in G. K različnim srečanjem naj bi pristojno ministrstvo celo spodbujalo. Trdi, da je odkupne cene ... oblikoval glede na razmere na trgu in stanje lastnih zalog. Srečanje v F. pa naj bi bilo v celoti zasebne narave. Pogovor v gostilni naj bi bil torej prijateljske narave, odkupna cena ... pa naj bi se omenila le kot del splošne razprave. V gostilni tudi naj ne bi prišlo do nobenega usklajevanja cenikov. Toženkina opredelitev tega srečanja kot neformalnega sestanka med konkurenti naj bi bila pavšalna. Poleg tega ni konkretizirala, kaj točno naj bi se na tem sestanku dogovorili. Ponavlja, da so se odkupne cene ... oblikovale glede na razmere na trgu. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo v celoti odpravi in postopek ustavi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil tožnik sam neaktiven v času trajanja upravnega postopka, zato tega sedaj ne more očitati kot procesne kršitve. Poudarja, da se tožnik do podanih izjav o znižanju odkupne cene ni javno distanciral. Poleg tega naj bi bile odkupne cene nato določene usklajeno, z minimalnimi razhajanji. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

5.Sodišče je 14. 4. 2026 opravilo javno glavno obravnavo. Obravnave sta se udeležili obe stranki. Toženka je na naroku še navedla, da drugih vlog strank, ki prav tako sodelujejo v postopku, ne pošilja preostalim v izjasnitev, saj tega zakon ne zahteva. Poudarila je, da mora po ustaljeni sodni praksi SEU vsak gospodarski subjekt avtonomno določiti politiko, ki jo bo uresničeval na trgu, in da izhaja domneva vzročnosti med usklajevanjem in ravnanjem podjetja na trgu, če je sodelovalo pri usklajenem ravnanju. Dodatno je še navedla, da so enake odkupne cene določila podjetja, katerih prihodki, odhodki, stroški in sami produkti se med seboj razlikujejo, zato ni mogla sprejeti druge razlage kot te, da so cene rezultat prepovedanega usklajenega ravnanja med temi podjetji.

6.Na glavni obravnavi je sodišče izvedlo dokaze z vpogledom v listine, ki so priloga tožbe na list. št. A1 do A4. Dokazni predlog tožnika za njegovo zaslišanje in zaslišanje drugih predstavnikov podjetij, ki so bili udeleženi na sestanku v F., je sodišče zavrnilo v skladu s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom ZUS-1, ker gre za dokaze, ki jih tožnik v upravnem postopku ni predlagal, razlog za to opustitev pa po presoji sodišča ni opravičljiv. Tožnik se namreč sklicuje na to, da je prišlo do zamenjave njegovega pooblaščenca (odvetnika). Zamenjava pooblaščenca po presoji sodišča ne pomeni, da je tožnik opravičil svojo nedejavnost v upravnem sporu. Morebitno slabo delo njegovega prejšnjega pooblaščenca je lahko le stvar njunega medsebojnega razmerja. Sodišče je zavrnilo tudi prošnjo toženke za postavitev roka za podajo pisnega odgovora na tožnikovo pripravljalno vlogo z dne 13. 2. 2026. Sodišče meni, da je toženka na tožnikovo vlogo vsebinsko že v celoti odgovorila na opravljenem naroku za glavno obravnavo.

K I. točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

Sodišče najprej ob uporabi sodne prakse Sodišča Evropske unije (SEU) podaja pravilno materialnopravno razlago usklajenega ravnanja. Po 6. členu ZPOmK-1, ki je veljal v času, ko naj bi stranke postopka sklenile prepovedani sporazum oziroma usklajeno ravnale, so bili prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije (prvi odstavek). Zlasti je bilo prepovedano neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje (prva alineja drugega odstavka). Enako določa tudi člen 101(1) PDEU, po katerem so kot nezdružljivi z notranjim trgom prepovedani vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, zlasti tista, ki neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja.

SEU je v svoji sodni praksi pojasnilo, da pojmi "sporazum", "sklepi podjetniških združenj" in "usklajeno ravnanje" s subjektivnega vidika zajemajo oblike usklajevanja, ki so iste vrste in se razlikujejo le po intenzivnosti in izraznih oblikah. Zato se merila, ki jih je postavilo SEU za presojo, ali je cilj ali posledica nekega ravnanja preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence, uporabljajo ne glede na to, ali gre za sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje. Pri usklajenem ravnanju gre za obliko usklajevanja med podjetji, ki se sicer ne nadaljuje do sklenitve pogodbe v pravem pomenu besede, vendar ima za posledico, da se konkurenca, povezana s tveganji, zavestno nadomesti s praktičnim sodelovanjem. Za presojo, ali je neko usklajeno ravnanje prepovedano, je upoštevanje njegovih konkretnih posledic odveč, če se izkaže, da je cilj tega ravnanja omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu. V takšnem primeru se dogovor med podjetji že zaradi svoje narave obravnava kot škodljiv za dobro delovanje običajnega konkurenčnega trga, posledic usklajenega ravnanja pa ni treba preučevati. Bistveno je torej, da ima usklajeno ravnanje potencialno protikonkurenčen cilj, njegov dejanski vpliv na konkurenco pa ni bistven.

Nadalje za ugotovitev protikonkurenčnega cilja po presoji SEU zadostuje že enkratna izmenjava informacij (stik) med podjetji, ki jim omogoča, da se seznanijo s položajem na trgu in poslovno strategijo konkurentov. Za ugotovitev usklajenega ravnanja torej ni nujno, da pride do večkratnih stikov ali do formaliziranega dogovora; zadošča že enkratna izmenjava konkurenčno občutljivih informacij med konkurenti, če je objektivno zmožna zmanjšati ali odpraviti negotovost glede bodočega ravnanja na trgu. Iz tega sledi, da je izmenjava informacij med konkurenti v nasprotju s pravili konkurence, če zmanjšuje ali odpravlja stopnjo negotovosti pri delovanju zadevnega trga. Šteje se, da ima izmenjava informacij, ki lahko odpravi negotovost pri zainteresiranih osebah glede datuma, obsega in načinov prilagajanja razmeram na trgu, protikonkurenčni cilj. Prepovedano pa ni le usklajeno ravnanje, ki bi imelo neposreden vpliv na cene, ki jih plačajo končni uporabniki. Nasprotno ima lahko usklajeno ravnanje protikonkurenčni cilj, če "neposredno ali posredno določa nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja". Obstoj protikonkurenčnega cilja usklajenega ravnanja ni odvisen od obstoja neposredne zveze med tem ravnanjem in potrošniškimi cenami.

Pri tem pa ravno določanje cen pomeni tisto usklajeno ravnanje, ki ima tako negativne posledice za konkurenco, da se vedno šteje za ravnanje s protikonkurenčnim ciljem.

V primeru, da se ugotovi obstoj protikonkurenčnega cilja usklajenega ravnanja, se vzpostavi domneva, da podjetja, ki so udeležena pri usklajevanju in so še naprej dejavna na trgu, pri odločanju o tem, kako bodo ravnala na trgu, upoštevajo informacije, ki so jih izmenjala s konkurenti.

Sodišče meni, da je toženka z ugotovitvijo, da je A. A. izjavil, da bo v letu 2020 znižal odkupno ceno ... za 10 EUR na tono, pravilno ugotovila, da je med udeleženci spornega sestanka prišlo do izmenjave informacij, ki je odpravila negotovost med konkurenti glede njihovega ravnanja ob upoštevanju razmer na trgu ... v letu 2020. Takšno ravnanje, ki se neposredno nanaša na določanje odkupnih cen na horizontalni ravni, ima jasen protikonkurenčni cilj.

Na podlagi navedenega so neutemeljeni tožnikovi očitki, da bi morala toženka ugotoviti, da so udeleženci sestanka na njem določili svoje cenike, saj po praksi SEU zadošča že izmenjava informacij. Iz enakega razloga je neutemeljen tudi očitek, da A. A. s svojo izjavo ni natančno določil končnih cen .... Po presoji sodišča izjava o splošnem znižanju odkupnih cen ... za 10 EUR na tono povsem zadošča, da so prejemniki te izjave lahko v zadostni meri in z zadostno natančnostjo predvideli bodoče ravnanje svojega konkurenta na trgu .... Sodišče meni, da je toženka ustrezno utemeljila, da pri tej izjavi ni šlo le za splošno oceno razmer na trgu, temveč za dovolj določeno napoved bodočega ravnanja enega izmed konkurentov na trgu, saj je bila navedena tako smer spremembe kot tudi njen obseg (znižanje odkupne cene za 10 EUR na tono). Takšna informacija je drugim odkupovalcem ... omogočila, da so pred sprejemom lastnih poslovnih odločitev zmanjšali negotovost glede bodočega cenovnega ravnanja pomembnega konkurenta, ki je sicer poglavitni del dobro delujočega trga. Navedeno pomeni, da je imelo usklajeno ravnanje udeležencev sestanka protikonkurenčni cilj in da je uspešno vzpostavljena domneva, da so udeleženci sestanka to informacijo uporabili pri svojem prihodnjem ravnanju na trgu.

Domnevo vzročne zveze, da je prejeto informacijo uporabil pri svojem nastopanju na trgu, konkretno pri določitvi lastne odkupne cene ... za leto 2020, bi tožnik po sodni praksi SEU sicer lahko poskušal ovreči. V primeru, da je podjetje sodelovalo pri tajni izmenjavi konkurenčno občutljivih informacij, sodna praksa SEU kot tipičen in posebej učinkovit način izpodbijanja domneve sodelovanja in uporabe prejetih informacij izpostavlja javno distanciranje (oziroma naznanitev pristojnim organom).

Kadar pa je informacija posredovana na drugačen način (zlasti javno oziroma vsem udeležencem dogodka), javno distanciranje ni nujno edini možni dokaz; naslovnik lahko domnevo izpodbija tudi z drugimi dokazi neodvisnega tržnega ravnanja.

Vendar takšnih konkretiziranih navedb (o izpodbijanju te domneve in o tem, na kakšen način meni, da jo lahko izpodbija) tožnik ni podal niti v upravnem postopku niti v upravnem sporu. Tožnik podaja le pavšalne in dokazno nepodprte trditve o splošnih razmerah na trgu ... v letu 2020, pri čemer niti ne pojasni metodologije lastnega oblikovanja odkupnih cen (na katerih izkazanih objektivnih dejstvih je njegova cena temeljila).

Tožnikovo utemeljevanje, da naj bi se osebe spornega sestanka v F. udeležile kot fizične osebe in ne kot predstavniki podjetij, ni utemeljeno. Na sestanku so se nesporno izmenjale informacije, ki so pomembne za poslovanje podjetij, katerih predstavniki so se udeležili sestanka. V takšnem primeru ni več mogoče zatrjevati, da so se prisotne osebe sestanka udeležile v zasebni sferi. Nenazadnje pa tožnikovo zatrjevanje, da ni šlo za uradni, prijavljeni ali celo javni sestanek, še dodatno izkazuje tajno naravo sestanka.

Sodišče ponovno izpostavlja, da po praksi SEU ni treba, da bi udeleženci na tajnem sestanku neposredno določili končne cene, saj zadošča že posredovanje informacij, iz katerih je razvidno bodoče ravnanje konkurenta na trgu. To je izjava A. A. omogočala.

Sodišče zavrača še nekonkretizirane tožbene trditve o bistvenih kršitvah določb postopka. Tožnik uveljavlja le hipotetično kršitev, da bi ga lahko druge stranke v svojih izjavah obremenile, ne pojasni pa, ali meni, da se je to dejansko zgodilo, glede katere izjave se ni imel možnosti izjasniti in kako je ta vplivala na potek upravnega postopka.

I.Po napisanem je sodišče zaključilo, da tožnik nezakonitosti izpodbijane odločbe ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka

II.Odločitev o stroških postopka, ki jih uveljavlja tožnik, temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.

-------------------------------

1Ur.l. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 - odl.US, 63/13 - ZS-K, 33/14, 76/15, 23/17.

2Glej 141. točko obrazložitve obrazložitve.

3Glej 142. točko obrazložitve obrazložitve.

4Vse navedeno izhaja iz sodbe SEU v zadevi C-8/08 T-Mobile z dne 4. 6. 2009 (23. do 59. točke).

5Glej sodbo SEU v zadevi C-67/13 P Groupement dec cartes bancaires z dne 11. 9. 2014 (49. in 51. točka).

6Glej sodbo SEU v zadevi C-286/13 P Dole food z dne 19. 3. 2015 (127. točka).

7Združene zadeve C-204/00 P, C-205/00 P, C-211/00 P, C-213/00 P, C-217/00 P in C-219/00 P, tč. 81, C-510/06, tč. 120, T-566/08, tč. 372.

8Glej sodbo SEU v zadevi C-74/14 Eturas z dne 21. 1. 2016 (46. točka).