Jedro

Obnovo postopka iz razloga po 4. točki 394. člena ZPP (če pravdne stranke ne zastopa zakoniti zastopnik) lahko zahteva le stranka, katere pravice so bile kršene s tem, ker v postopku ni bila pravilno zastopana, in ne nasprotna stranka.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "Prvotožena stranka je dolžna drugotoženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 45,90 EUR, v roku osem dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, da ne bo izvršbe." Prvotožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 70,22 EUR, v roku osem dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je naložilo tožeči stranki, da je dolžna drugotoženi stranki povrniti stroške postopka v skupni višini 137,70 EUR, v roku osem dni po prejemu tega sklepa, po tem roku za z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, da ne bo izvršbe.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb ZPP in predlaga, da Višje delovno in socialno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko zavezalo k povrniti stroškov postopka drugožene stranke, z razlago, da je prvostopenjsko zavrglo oziroma zavrnilo predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila prvotožena stranka zoper tožečo stranko. Tožena stranka meni, da je predmetni sklep sprejet na podlagi bistvene kršitve določb 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPP. Obnovo postopka je predlagala prvotožena stranka. Niti v predlogu za obnovo postopka, niti na naroku kot pravdna stranka ni navedena Republika Slovenija, ki je v prejšnjem pravnomočno končanem postopku bila samostojna stranka. Republika Slovenija se je udeležila tega postopka verjetno na podlagi vabila, ki ga je prejela s strani sodišča in v celoti soglašala s trditvami in dokazno podlago, ki jo je podal tožnik. Zaradi tega je drugotožena stranka bila praktično intervenient na strani tožnika, ker ni mogla biti pravdna stranka glede na vsebino predloga. Tožnik ni predlagal uvedbo postopka pred sodiščem in ni predlagal, da sodišče obvesti o tej pravdi Republiko Slovenijo, niti za sodelovanje drugotožene stranke v tem postopku niso obstajali procesno-pravni pogoji. Tožeča stranka tako ni dolžna plačati drugotoženi stranki stroške postopka. Na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP je predpisano, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbenega postopka.

Prvotožena stranka je podala odgovor na pritožbo tožeče stranke, v katerem prereka pritožbene razloge in predlaga zavrnitev pritožbe. Meni, da za ugoditev pritožbi ni podlage, saj prvotožena stranka ne more vračati stroškov svojemu sosporniku, v primeru do slednjega v postopku ni ničesar uveljavljala. Strinja se, da prvotožena stranka v obnovitvenem postopku dejansko ni imela kaj iskati in da se ga ji ni bilo treba udeleževati. Obnovitveni predlog ni posegal v njen pravni interes. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in ugotovilo, da so le-ti utemeljeni. Postopek se je začel s predlogom za obnovo postopka prvotožene stranke, katere predlog za obnovo postopka je bil v delu zavržen in v delu zavrnjen, kar pomeni, da predlagatelj, to je prvotožena stranka, v tem postopku ni uspel. Po določbi 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. V obnovitvenem postopku je sodelovala tudi drugotožena stranka, ki jo je sodišče prve stopnje vabilo na obravnavo za obravnavanje predloga za obnovo postopka iz razloga, ker se je sodba, s katero je bil pravnomočno končan postopek, ki ga je obnavljala prvotožena stranka, nanašala tudi nanjo. Tako so drugotoženi stranki nastali stroški s prihodom na obravnavo, ki jih je le-ta zaznamovala in jih je dolžna povrniti prvotožena stranka, ki je predlagala postopek za obnovo. Če ta postopek ni bil uspešen, mora tako prvotožena stranka ob smiselni uporabi določbe 1. odstavka 154. člena ZPP povrniti drugotoženi stranki potrebne stroške postopka.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je prvotoženi stranki naložilo, da je dolžna povrniti drugotoženi stranki potrebne stroške za zastopanjem pred sodiščem. Potrebni stroški znašajo 100 odvetniških točk za zastopanje na naroku po odvetniški tarifi 15/3, glede na vrednost spora 100 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke znaša 45,90 EUR. Za svojo odločitev je imelo pritožbeno sodišče podlago v določbi 3. točke 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je moralo odločati tudi o pritožbenih stroških, ki sta jih zaznamovali tožeča in prvotožena stranka. Sklenilo je, da mora prvotožena stranka tožeči stranki povrniti pritožbene stroške, ker je le-ta s pritožbo uspela. Za tako odločitev je imelo podlago v določbi 2. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP. Potrebni stroški znašajo 125 odvetniških točk za pritožbo, 2 % za materialne stroške in 20 % DDV, kar skupaj znese ob vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, 70,22 EUR.