Jedro

Smrt zasebnega tožilca (fizične osebe) je moč enačiti s prenehanjem (izbrisom pravne osebe iz sodnega registra) zasebnega tožilca (pravne osebe).

Izrek

s k l e n i l : Pritožba pooblaščenca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo kazenski postopek zoper obdolžence, ker je ugotovilo, da je zasebni tožilec (pravna oseba) prenehal. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec zasebnega tožilca "A Podjetje za gostinstvo, turizem in trgovino d.o.o., Z. J., ki ga zastopa direktor M. L.", zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka (pritožbeni razlog iz 1. točke 370. člena ZKP) ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v meritorno obravnavanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o ustavitvi kazenskega postopka oprlo na določbo III. odst. 293. člena ZKP, ki določa, da sklep o ustavitvi kazenskega postopka izda predsednik senata tudi, če so po pravnomočnosti obtožnice oziroma zasebne tožbe podane kakšne druge okoliščine, zaradi katerih bi se morala na glavni obravnavi izdati zavrnilna sodba (2., 3. in 4. točka 357. člena ZKP). Z vpogledom v izpisek iz sodnega registra (priloga B3) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register zoper pravno osebo (zasebnega tožilca) zasebni tožilec prenehal. Pravilnosti te ugotovitve sodišča prve stopnje o prenehanju zasebnega tožilca kot pravne osebe dne

25.11.2003 potrjujejo tudi navedbe v pritožbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so s tem nastopile okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon. Zato so neupoštevne pritožbene navedbe, da je bila zasebna tožba vložena dne 20.12.2002, ko je zasebni tožilec kot pravna oseba še obstajal. Ni moč pritrditi navedbam v pritožbi, da v "kazenskem postopku sodišče ne obravnava zahtevka zasebnega tožilca zoper obdolženca, ampak ugotavlja, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno ali ne in če je storjeno, izreče ustrezno sankcijo". Takšno stališče pritožnika je v nasprotju z enim izmed temeljnih načel kazenskega postopka (načelo akuzatornosti - "brez tožnika ni sodnika") iz 19. člena ZKP, ki pomeni, da se kazenski postopek ne more niti uvesti niti nadaljevati brez zahteve upravičenega tožilca.

Po določbi 55. člena ZKP v primeru smrti zasebnega tožilca med postopkom lahko upravičenci (taksativno naštete osebe v tem členu) v treh mesecih po njegovi smrti izjavijo, da nadaljujejo postopek. Rok, ki je objektiven, teče že od dneva smrti. Res je sicer, da v navedenem členu zakon izrecno ne govori o smrti zasebnega tožilca, ki je pravna oseba. Vendar pa je analogija v Zakonu o kazenskem postopku dovoljena in je smrt zasebnega tožilca (fizične osebe) moč enačiti z prenehanjem (izbrisom iz sodnega registra) pravne osebe.

Ker je zasebni tožilec kot pravna oseba prenehal dne 25.11.2003 in ker ne iz spisa niti iz navedb v pritožbi ne izhaja, da bi imel pravne naslednike, ki bi (ob analogni razlagi in uporabi določbe 55. člena ZKP) v roku treh mesecev po prenehanju zasebnega tožilca kot pravne osebe izjavili, da nadaljujejo kazenski pregon zoper obdolžence, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da so zaradi nad zasebnim tožilcem uvedenega in zaključenega stečaja in posledičnega prenehanja te pravne osebe, ki je iz registra izbrisana, nastopile okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon.