Jedro

Ena od pravnih posledic izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra je, da se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določilo 456. čl. ZGD, ki velja za družbe z omejeno odgovornostjo in po katerem se določilo 394. čl. ZGD uporablja le smiselno. V konkretnem primeru je bil dolžnik organiziran kot delniška družba. To pa pomeni, da vpis njegovih ustanoviteljev ne kaže nujno tudi lastniške strukture družbe. Od dejstva, ali je pritožnik delničar dolžnika, je odvisno, ali se bo postopek izvršbe lahko nadaljeval tudi zoper njega.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi v izpodbijanem delu, t.j. v delu, ki se nanaša na nadaljevanje postopka zoper B.K., ter se zadeva glede njega vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 18.12.2000 nadaljevalo prekinjeno izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari zoper ustanovitelje S.B., T.B., N.B., N.Z. in B.K. B.K. se je zoper sklep pravočasno pritožil. V svoji vlogi, ki jo imenuje sicer ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 18.12.2000, navaja, da je S.B. in T.B. spravil v stik z osebo, ki jima je nudila pravni nasvet v njuni zadevi. Kasneje mu je S.B. pokazal neko pogodbo o ustanovitvi delniške družbe in mu rekel, da mu bo za nagrado podaril delnice svoje družbe. Pritožnik mu je odgovoril, da zahvale ne potrebuje, ne spomni pa se, da bi podpisal kakšno pogodbo, sploh pa ni vplačal nobenega deleža in ne ve, da bi bil ustanovitelj družbe C d.d. Družabništvo mu je bilo v bistvu podtaknjeno. Ker ni sodeloval pri ustanavljanju družbe C d.d., tudi ni sodeloval pri njenem delovanju, ne ve, kako je družba poslovala in ali je v skladu z zakonom povečala osnovni kapital na zakonsko predpisan minimum. Pritožnik kot ustanovitelj z 1% delnic družbe tudi ne bi imel prav nobene možnosti niti kot manjšinski delničar, da bi dosegel uskladitev družbe z zahtevami zakona. Določba Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) torej ne more avtomatsko uvesti njegove objektivne obveznosti za dolgove družbe. Po poizvedbah, ki jih je opravil pritožnik po prejetju izpodbijanega sklepa, naj bi bili dolgovi družbe posledica nezakonitega in celo kriminalnega ravnanja S.B. in T.B. Sicer pa ni jasno, iz česa izvira upnikova terjatev. Ker mu sodišče ni dostavilo dokaznih listin, iz katerih bi bilo razvidno, iz česa dolgovi izvirajo in ali so morda že zastarani, se pritožnik o njih sploh ne more opredeljevati. Predlaga razveljavitev sklepa v skladu z 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in odstop zadeve v obravnavanje stvarno pristojnemu pravdnemu sodišču. Pritožba je utemeljena. Pritožnik svojo vlogo naslavlja kot ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 18.12.2000, kar pa je dejansko datum izdaje sklepa o nadaljevanju postopka izvršbe zoper ustanovitelje dolžnika in ne datum sklepa o izvršbi (26.2.1996). Zato je pritožbeno sodišče (enako kot tudi izvršilno) pritožnikovo vlogo štelo za pritožbo zoper sklep, ki mu je bil vročen, to pa je uvodoma navedeni sklep o nadaljevanju postopka. V tem obsegu bo pritožnikovo pravno sredstvo tudi obravnavano, torej ne v delu, kolikor se njegove navedbe tičejo samega sklepa o izvršbi. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil dolžnik - družba C d.d. Ljubljana izbrisan iz sodnega registra na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), ker se ni v roku uskladil z določbami ZGD. Ena od pravnih posledic izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra je, da se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD (4. odst. 27. čl. ZFPPod). Navedeno določilo ZGD določa pogoje za prenehanje delniške družbe po skrajšanem postopku, vsebina omenjene overjene izjave vseh delničarjev pa je, da so poplačane obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Izjavo torej podajo delničarji (lastniki družbe) in ne ustanovitelji. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določilo 456. čl. ZGD, ki velja za družbe z omejeno odgovornostjo in po katerem se določilo 394. čl. ZGD uporablja le smiselno. V konkretnem primeru je bil dolžnik organiziran kot delniška družba. To pa pomeni, da vpis njegovih ustanoviteljev ne kaže nujno tudi lastniške strukture družbe. Od dejstva, ali je pritožnik delničar dolžnika, je odvisno, ali se bo postopek izvršbe lahko nadaljeval tudi zoper njega. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je torej ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V delu, v katerem je odločeno o nadaljevanju postopka zoper pritožnika, je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo pred odločitvijo o tem, ali se postopek nadaljuje tudi zoper pritožnika, ugotoviti, ali je bil pritožnik delničar dolžnika ob njegovem izbrisu in se zato v skladu 4. odst. 27. čl. ZFPPod šteje, da je tudi on podal izjavo iz 1. odst. 394. čl. ZGD.