Jedro

Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da je prišlo do otrokovega pretrganja emocionalnih vezi z očetom in da je zavračanje očeta postalo trdna psihološka realnost, zaradi česar kakršnihkoli stikov z očetom ni mogoče vzpostaviti, pravilno zaključilo, da določitev stikov ob točno določenih urah na točno določenem kraju ni v otrokovo korist.

Izrek

I.Pritožbe se zavrnejo in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotni udeleženec A. A. in udeleženec B. B. sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delnim sklepom1 odločilo, da stiki nasprotnega udeleženca z mld. otrokom B. B. (udeležencem) potekajo le na izrecno izraženo otrokovo željo.

2.Zoper takšno odločitev so udeleženci vložili pravočasne pritožbe.

3.Predlagateljica s pritožbo uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijani sklep, tako da stike B. B. z nasprotnim udeležencem ukine. Meni, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z ugotovitvijo sodišča, da si otrok stikov z očetom ne želi ter da želi končanje postopkov oziroma v nasprotju z otrokovo voljo, ki jo je izrazil preko kolizijske skrbnice in po svojem odvetniku. Skope obrazložitve sklepa tudi ni mogoče preizkusiti. Iz sklepa tudi ni razvidno, za kakšne stike naj bi sploh šlo in kakšen je namen takšne določitve stikov. Meni, da odločitev odpira vrsto možnosti za nadaljnje izpostavljanje otroka psihičnim pritiskom v zvezi s stiki. Iz sklepa tudi ne izhaja, kaj se je od izdaje začasne odredbe do izdaje izpodbijanega sklepa spremenilo, da je sodišče stike ponovno določilo. Iz izpodbijanega sklepa tudi ni razvidno, kdaj preneha veljavnost sklepa o začasni odredbi II N 1633/2019 z dne 7. 12. 2020. Pritožbi prilaga oprostilno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani I K 17505/2020 z dne 10. 4. 2024 kot dokaz, da ne držijo navedbe nasprotnega udeleženca, da predlagateljica onemogoča stike, da otroke indoktrinira in da sta otroka zmanipulirana.

4.Tudi nasprotni udeleženec v svoji pritožbi uveljavlja vse zakonsko določene pritožbene razloge, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in zaradi polnoletnosti otroka ustavi postopek, podredno pa, da naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, ki naj postopek glede B. B. ustavi, ker je tekom pritožbenega postopka postal polnoleten. S polnoletnostjo otroka pa prenehajo vse zakonske obveznosti in pravice tako staršev kot tudi otrok ter starševska skrb in ni več možno odločati o njegovih stikih s starši. Sklep o stikih, ki še ni pravnomočen ob polnoletnosti otroka, nima pravne veljave, ker nima več pravne podlage. Tudi pravnomočen sklep o stikih, ki jih je z začasno odredbo sodišče ukinilo, je prenehal veljati s polnoletnostjo otroka.

5.B. B. je v pravočasni pritožbi, ki jo je vložil po svojem pooblaščencu - odvetniku, pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišču prve stopnje očita, da ni pojasnilo na kakšni zakonski podlagi je sprejelo delni sklep. Izpodbijani sklep je tudi v nasprotju s spisovno dokumentacijo, saj je izrecno izjavil in zahteval, da se stiki ukinejo. Izpodbijani delni sklep je zato tudi v nasprotju z njegovo jasno izraženo voljo.

6.Predlagateljica je odgovorila na pritožbi nasprotnega udeleženca in udeleženca - otroka.

7.Na pritožbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca je odgovorila tudi kolizijska skrbnica mld. C. B., B. B. sestre2. Meni, da sta oba B. B. starša z njegovo polnoletnostjo (ta je nastopila v času pritožbenega postopka) izgubila procesno legitimacijo. Njuni pritožbi bi bilo zato treba zavreči oziroma podredno postopek v delu, ki se nanaša nanj, ustaviti, ker odločanje o stikih ni več mogoče. Hkrati navaja, da sodišče ni imelo razloga, da bi razpisovalo nov narok samo zato, da bi počakalo na B. B. polnoletnost. O zadevi je bilo dolžno odločiti, ko je bilo stanje dovolj razjasnjeno, kar je tudi storilo z izpodbijanim sklepom.

8.Pritožbe so neutemeljene.

9.Predlagateljica je v tem postopku predlagala izdajo nove odločbe o določitvi stikov oziroma spremembo odločbe o stikih, ki so bili določeni s sklepom tega sodišča IV Cp 2332/2016 z dne 8. 12. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani N 85/2015 z dne 29. 12. 2015, in s katero so bili stiki obeh otrok z nasprotnim udeležencem določeni tako, da potekajo vsako sredo od 15. do 17. ure pod nadzorom centra za socialno delo (CSD). Predlagateljica je predlagala, da se z novo odločbo stiki omejijo tako, da potekajo zgolj pisno. Sodišče prve stopnje je tekom postopka izdalo začasno odredbo (sklep II N 1633/2019 z dne 7. 12. 2020), s katero je stike mld. otrok z nasprotnim udeležencem začasno, in sicer do pravnomočnega zaključka postopka oziroma do drugačne odločitve, ukinilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otroka stike z očetom zavračata, da je odklonilno mnenje mld. otrok do očeta in stikov z njim, negativna podoba o očetu in sovražen odnos otroka do očeta, realnost, ki se je skozi leta odtujevanja s strani matere, leta sodnih postopkov in nezmožnosti vzpostavitve stikov samo še poglobila in utrdila ter postala njuno trdno stališče in volja ter da v obdobju adolescence (v katerem se otroka nahajata) navedene realnosti ni mogoče spremeniti3. Kot je takrat ugotovilo prvostopenjsko sodišče, sta oba otroka jasno izrazila svoje trdno in zgrajeno mnenje ter voljo, da stikov z nasprotnim udeležencem enostavno ne želita in da si ne želita več sodelovati v sodnih postopkih. Otroka sta to izrazila večkrat po različnih osebah, mld. B. B. pa je takšno svojo voljo, po tem, ko mu je sodišče omogočilo, da kot udeleženec v postopku samostojno opravlja procesna dejanja, izjavil v lastnoročni podpisani vlogi. Po svojem pooblaščencu - odvetniku, ki ga je pooblastil za zastopanje v tej zadevi, pa je vztrajal pri izjavljeni volji.

10.Pritožbeno sodišče je že v svoji prejšnji odločbi4 poudarilo medsebojno prepletenost starševske skrbi in pravic otrok, da morajo starši svoje pravice in obveznosti izvrševati v korist otrok (prvi odstavek 56. člena Ustave Republike Slovenije), da otroci uživajo posebno varstvo in skrb (prvi odstavek 56. člena Ustave RS) in da človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Navedene ustavne določbe je treba razlagati v povezavi z "načelom največje koristi otroka". Ta je temelj varstva otroka in zahteva, da je pri vseh dejavnostih v zvezi z otroci njihova korist glavno vodilo.

11.V postopkih odločanja o stikih je volja otroka eden od pomembnejših vidikov odločanja in je sodišče ne sme prezreti. Otrok mora biti v teh postopkih obravnavan kot subjekt, kar zlasti pomeni, da je treba otrokom, ki so glede na svojo starost in zrelost sposobni razumeti okoliščine in samostojno izjaviti svojo voljo, omogočiti, da to tudi storijo. Njihovo voljo pa je treba tudi spoštovati, dokler je ta v skladu z načelom največje koristi otroka5. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da je prišlo do B. B. pretrganja emocionalnih vezi z očetom in da je zavračanje očeta postalo trdna psihološka realnost, zaradi česar kakršnihkoli stikov z očetom ni mogoče vzpostaviti, pravilno zaključilo, da določitev stikov ob točno določenih urah na točno določenem kraju ni v otrokovo korist. Pri tem pa je sledeč načelu najmilejšega ukrepa (šesti odstavek 141. člena v zvezi s 156. členom in 173. členom Družinskega zakonika, DZ) odločilo, da stiki z očetom lahko potekajo le na izrecno izraženo otrokovo željo. Kot je bilo ugotovljeno v postopku, otrokovo utrjeno zavračanje stikov ne pomeni, da bo tako ostalo za vedno in da v prihodnosti morda ne bo izrazil želje po obuditvi stikov z očetom6. Pri tem je prvostopenjsko sodišče pravilno poudarilo, da ni izkazano, da bi bil otrok, če bi si stika zaželel, z njim ogrožen. S takšno odločitvijo se tako v celoti spoštuje otrokova pravica na osebno avtonomijo, da sam izbira in vpliva na vzpostavo vezi s svojim očetom.

12.Sodišče prve stopnje je izdalo delen sklep (le glede B. B.), s katerim je na novo določilo stike. Ker je bil v tem delu predlog zrel za končno odločbo (prvi odstavek 314. člena v zvezi z 332. členom Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1), je bilo v tem obsegu dolžno odločiti, ne pa, kot pravilno opozarja C. B. kolizijska skrbnica, čakati na B. B. polnoletnost, ki je nastopila dober mesec po zaključku glavne obravnave, ko je bil torej B. B. še mladoleten. Postopek, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločitev, sodi med postopke za varstvo koristi otroka (7. oddelek Drugega dela ZNP-1). Po DZ je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let (5. člen DZ), nad otroci pa starši izvajajo starševsko skrb, ki preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni 18 let, ali če otrok pridobi popolno poslovno sposobnost pred polnoletnostjo s sklenitvijo zakonske zveze (152. člen DZ). V času izdaje izpodbijane odločitve je bil torej B. B. otrok, predlagateljica in nasprotni udeleženec pa njegova starša, zavezana na izvrševanje starševske skrbi. To so tiste okoliščine, ki so narekovale meritorno odločitev o predlogu. Okoliščina, da je B. B. tekom pritožbenega postopka postal polnoleten, pomeni, da od njegove polnoletnosti dalje izpodbojna odločitev ne učinkuje več. Ne pomeni pa, da je treba izpodbijano odločitev, ki temelji na okoliščinah, ki so bile relevantne za meritorno odločanje v času zadnje glavne obravnave in izdaje odločbe, razveljaviti.

13.Okoliščina nastopa B. B. polnoletnosti tekom pritožbenega postopka tudi ni vplivala na pravico do pritožbe njegovih staršev, ki sta oba udeleženca tega postopka (prvi odstavek 21. člena ZNP-1).

14.Pritožbeno sodišče še dodaja, da je v določbi osmega odstavka 141. člena DZ določeno, da sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Gre za poseg v pravnomočno razmerje, ki je bilo določeno s prejšnjo sodno odločbo. Kot izhaja iz prvega odstavka 102. člena ZNP-1 gre za spremembo prvotnega sklepa, zato je prav, da je sprememba razvidna tudi iz izreka nove odločbe. Okoliščina, da je B. B. tekom pritožbenega postopka postal polnoleten, pa dejansko pomeni, da sta prenehala učinkovati prejšnja (spremenjena) in nova odločba o stikih. To je razlog, da pritožbeno sodišče ni posegalo v izpodbijano odločitev z oblikovanjem izreka v skladu z osmim odstavkom 141. člena DZ in prvim odstavkom 102. člena ZNP-1.

15.Izpodbijana odločitev je pravilna, pritožbe udeležencev pa so iz navedenih razlogov neutemeljene, zato jih je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 101. člena ZNP-1, po kateri sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otrok odloči po prostem preudarku. V tem pritožbenem postopku noben od pritožnikov ni uspel, zato nasprotni udeleženec in B. B. sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, predlagateljica pa svojih pritožbenih stroškov ni zahtevala.

-------------------------------

1Predlagateljica je predlagala izdajo nove odločbe o stikih obeh otrok udeležencev (B. B., roj. ... 2006 in C. B., roj. ... 2009) z nasprotnim udeležencem.

2Prvostopenjsko sodišče je s sklepom na naroku z dne 26. 2. 2024 odločilo, da sklep o postavitvi mld. B. B. pod kolizijsko skrbništvo preneha veljati.

3Tč. 12 obrazložitve omenjenega sklepa o začasni odredbi.

4Sklep IV Cp 609/2023 z dne 18. 4. 2023.

5Prim. odločba Ustavnega sodišča RS Up-616/15 z dne 20. 9. 2018 tč. 10 obrazložitve.

6tč. 12 obrazložitve sklepa II N 1633/2019 z dne 7. 12. 2020