Jedro

Tožena stranka kot oseba z javnimi pooblastili ni upravičeni predlagatelj postopka izbrisa in zato tudi ne stranka tega postopka, ki ga izvede registrsko sodišče. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZSReg se postopek vpisa v sodni register lahko začne tudi po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon. Podlago za začetek postopka izbrisa pravne osebe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP pa izrecno določa 431. člen ZFPPIPP. Obravnava obvestila iz 428. člena kot predloga za začetek postopka izbrisa zato ni dopustna.

Po 41. členu ZSReg ni mogoče uveljavljati ničnosti vpisa izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Z izbrisom iz sodnega registra je družba Z. d. o. o. dokončno prenehala obstajati kot pravna oseba in je ni več mogoče oživeti in ponovno vzpostaviti njeno pravno subjektiviteto. 41. člen ZSReg namreč govori o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa, ne pa o ničnosti vpisa izbrisa subjekta iz sodnega registra.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeči stranki sta dolžni plačati toženi stranki 935,13 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Sklep o vpisu spremembe pri subjektu Srg 2015/28282 z dne 29. 6. 2015 je ničen. Vsebina sklepa Srg 2015/28282 z dne 29. 6. 2015 se nadomesti s sklepom o vpisu spremembe tako, da se sprememba sedeža družbe in poslovni naslov po spremembi glasita A. cesta 22S, Ljubljana. 2. Sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije Srg 2016/34054 z dne 22. 8. 2016 je ničen. 3. Sklep o obstoju izbrisnega pogoja Srg 2016/49618 z dne 22. 11. 2016 je ničen. 4. Sklep o izbrisu iz sodnega registra Srg 2017/3808 z dne 27. 1. 2017 je ničen.“ (I. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.292,82 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila (II. točka izreka). S popravnim sklepom z dne 8. 4. 2019 pa je sodbo z dne 13. 3. 2019 v izreku popravilo tako, da se II. točka izreka pravilno glasi: „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.292,82 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila“.

2. Zoper navedeni sodbo in sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe tako, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep o izbrisu družbe Z. d. o. o. in dopusti spremembo poslovnega naslova.

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahtevala povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnika kot družbenika družbe Z. d. o. o. v utemeljitev tožbenega zahtevka navajata, da je bil pri subjektu vpisa predlagan napačen poslovni naslov, ker je bila pri njegovem zapisu A. cesta 22, izpuščena pri številki 22 črka S. Subjekt vpisa je namreč kupil nepremičnino na naslovu A. cesta 22S. S sklepom Srg 2015/28282 z dne 29. 6. 2015 je bila zato vpisana sprememba napačnega poslovnega naslova. Pri sklepu o spremembi poslovnega naslova družbe Z. d. o. o. z dne 12. 6. 2015 gre za listino, ki vsebuje neresnične podatke, zaradi česar gre za nezakonit vpis v sodni register. Ker v sodni register ni bil vpisan pravilen poslovni naslov, je tožena stranka podala predlog za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra, ker družba na registriranem poslovnem naslovu ni imela vidnih oznak niti poštnega predalčnika in na tem naslovu ni bila dosegljiva. Po izvedenem postopku izbrisa je bila družba iz sodnega registra dne 27. 1. 2017 izbrisana.

6. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zoper toženo stranko zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v predmetnem sporu za ugotovitev ničnosti vpisov v sodni register. Tožena stranka namreč ne odloča o vpisih v sodni register, ker je to po prvem in drugem odstavku 2a. člena ZSReg pristojnost sodišča, ki vodi sodni register. Tožena stranka pa je zgolj upravljavec sodnega registra in o vpisih vanj ne odloča. V tej funkciji pa na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o poslovnem registru posreduje javne podatke iz poslovnega registra in jih objavlja na svojem spletnem portalu. Tožnika s tožbo uveljavljata neveljavnost odločitve, ki jo je sprejelo sodišče, zato tožena stranka v predmetnem sporu ni pasivno legitimirana.

7. Navedeno materialno pravno stališče s pritožbo izpodbija tožeča stranka. Meni, da je bila tožena stranka predlagateljica izbrisa družbe Z. d. o. o., zato je bila tožba naperjena zoper njo. Kot predlagatelj je bila tudi stranka tega postopka. Napačno pa je bil naveden naslov izključno na spletnih straneh tožene stranke, splošno pravilo pa je, da upravljavec zbirke podatkov odgovarja tudi za njihovo pravilnost. Za registracijo d. o. o. ni potrebna navedba poslovnega naslova in je to podatek, s katerim upravlja izključno tožena stranka. Predlog za spremembo poslovnega naslova je bil podan preko portala e-VEM, za delovanje katerega je odgovorna tožena stranka, ki bi morala preveriti resničnost podatkov in v primeru ugotovljene pomote ustrezno ukrepati. Vse javnopravne podatke je namreč dolžan po uradni dolžnosti pridobiti in preveriti subjekt z javnimi pooblastili, zlasti še, če je predlagatelj postopka. Tožnika niti subjektivno niti objektivno nista odgovorna za napako pri vpisu poslovnega naslova v sodni register, zato negativnih posledic napak javnopravnih organov nista dolžna nositi.

8. Tožeča stranka neutemeljeno v pritožbi izpostavlja dejstvo, da pooblastilo tožene stranke, predloženo 8. 3. 2019 in podeljeno za zastopanje odvetnici M. H. iz Š., nima datuma podelitve pooblastila, niti datuma njegove veljavnosti. Datum podelitve pooblastila ni pogoj za veljavnost pooblastila niti ni potrebna časovna omejitev pooblastila. Zadostuje že, da je v pooblastilu določeno, za katero zadevo se daje in podpis pooblastitelja. Za veljavnost pooblastila odvetniku ni potreben niti vsebinski obseg pooblastila, ker se ta po prvem odstavku 95. člena ZPP domneva. Da datum pooblastila za zastopanje ni bistven pogoj za veljavnost pooblastila, pa izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 98. člena ZPP. Sodišče lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno celo oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. Za veljavno zastopanje stranke torej zadostuje celo naknadna strankina odobritev pravdnih dejanj pooblaščenca. V obravnavanem primeru je pooblaščenka tožene stranke predložila pooblastilo za njeno zastopanje istočasno z vložitvijo prve pripravljalne vloge (priloga B6). Pooblastilo je podpisala zakonita zastopnica tožene stranke, ki je bila skupaj s pooblaščenko tudi navzoča na naroku za glavno obravnavo (list. št. 55). Tako ne more biti sporno, da je pooblaščenka tožene stranke za zastopanje imela veljavno pooblastilo kljub odsotnosti datuma podelitve pooblastila na samem pisnem pooblastilu. Tožena stranka danega pisnega pooblastila namreč ni problematizirala v smislu njegove (ne)veljavnosti.

9. Pritožbeno sodišče s pritožbenim stališčem, da je bila tožena stranka predlagateljica postopka izbrisa družbe Z. d. o. o., ne soglaša. 428. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nalaga sodišču, državnemu organu ali osebi z javnimi pooblastili, če v postopku, ki ga vodi v skladu s svojimi pooblastili, ugotovi, da obstajajo okoliščine iz 2. točke drugega odstavka 427. člena, da o tem obvesti registrsko sodišče v enem mesecu po ugotovitvi teh okoliščin in obvestilu priloži dokaze o teh okoliščinah. Taka oseba z javnimi pooblastili je tudi tožena stranka. Po 431. členu ZFPPIPP sodišče začne postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ali na predlog upravičenega predlagatelja. Upravičeni predlagatelj pa je po prvem odstavku 433. člena ZFPPIPP oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je vpisan v sodni register kot poslovni naslov pravne osebe. Tako se pokaže, da je tožena stranka v registerskem postopku nastopala zgolj kot informator sodišča v smislu 428. člena ZFPPIPP o nastopu okoliščin iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP. O tem, da je predlagalni postopek v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije le postopek po predlogu upravičenega predlagatelja iz prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP pa obstaja tudi obsežna in enotna sodna praksa. Tožena stranka kot oseba z javnimi pooblastili torej ni upravičeni predlagatelj postopka izbrisa in zato tudi ne stranka tega postopka, ki ga izvede registrsko sodišče. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZSReg se postopek vpisa v sodni register lahko začne tudi po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon. Podlago za začetek postopka izbrisa pravne osebe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP pa izrecno določa 431. člen ZFPPIPP. Obravnava obvestila iz 428. člena kot predloga za začetek postopka izbrisa zato ni dopustna.

10. Zmotno je pritožbeno stališče, da za registracijo d. o. o. ni potrebna navedba poslovnega naslova. Zgolj dejstvo, da poslovni naslov d. o. o. ni obvezna sestavina družbene pogodbe (tretji odstavek 474. člena ZGD-1), pač pa le sedež družbe, še ne pomeni, da se v sodni register ne vpisuje tudi poslovni naslov družbe. Po 3. točki prvega odstavka 4. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 3. člena ZSReg se pri družbi z omejeno odgovornostjo v sodni register vpiše poleg sedeža tudi poslovni naslov družbe. Za odločanje o vpisu podatkov v sodni register pa je po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 2a. člena ZSReg pristojno sodišče. Tožena stranka kot upravljavec poslovnega registra (po prvem odstavku 3. člena Zakona o poslovnem registru RS) pa je hkrati tudi upravljavec sodnega registra (četrti odstavek 2a. člena ZSReg). Upravljanje sodnega registra pa pomeni vpisovanje podatkov v glavno knjigo sodnega registra na podlagi odločitev sodišča ter vzdrževanje in upravljanje centralizirane informatizirane baze sodnega registra kot sestavnega dela poslovnega registra (tretji odstavek 2a. člena ZSReg). Vsak vpis v sodni register in predložitev listin pa se mora objaviti na spletnih straneh tožene stranke, namenjenih javni objavi vpisov v sodni register.

11. Iz doslej razložene normativne ureditve vodenja in upravljanja sodnega registra izhaja, da je tožena stranka kot njegov upravljavec vezana pri vpisovanju podatkov v glavno knjigo sodnega registra (tudi o poslovnem naslovu) izključno na odločitev sodišča. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da je pravilnost odločitve sodišča dolžna preveriti tožena stranka ob vpisu podatka v sodni register tudi z vpogledom v druge uradne evidence, med drugim tudi kot e-VEM točka. Da je bil s sklepom sodišča o vpisu spremembe poslovnega naslova Srg 2015/28282 z dne 29. 6. 2015 vpisan poslovni naslov A. cesta 22, kot je bil tudi predlagan, pa v 1. točki tožbe navaja sama tožeča stranka. V nasprotju s temi njenimi navedbami je zato tudi pritožbena trditev, da je bil napačno naveden poslovni naslov izključno na spletnih straneh tožene stranke.

12. Ker je pasivno legitimacijo tožene stranke tožeča stranka neutemeljeno temeljila na statusu predlagatelja postopka izbrisa družbe Z. d. o. o. iz sodnega registra brez likvidacije (3. točka tožbene naracije) in upravljavca sodnega registra (13. in 16. točka prve pripravljalne vloge), je zato pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper toženo stranko.

13. Tožeča stranka je v tožbi tudi sama navedla, da je družba Z. d. o. o. spremenila sedež in poslovni naslov, ki se je po spremembi glasil A. cesta 22, in je bil po sklepu sodišča Srg 2015/28282 z dne 29. 6. 2015 tudi vpisan v sodni register. Na podlagi 36. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register je predlogu za vpis sedeža treba priložiti tudi sklep skupščine o spremembi sedeža. Sklep skupščine o spremembi sedeža in poslovnega naslova, v katerem je naveden poslovni naslov A. cesta 22 (in ne A. cesta 22S) pa sta po neprerekanih navedbah tožene stranke v odgovoru na tožbo zapisali in podpisali obe tožeči stranki (kot edina družbenika), kot je tudi v izjavi lastnika objekta, ki jo je podpisala prvotožeča stranka kot zakoniti zastopnik, naveden poslovni naslov A. cesta 22. V mejah predloga za vpis spremembe sedeža in poslovnega naslova je registrsko sodišče tudi odločilo o vpisu teh sprememb. Tako ni mogoče slediti pritožbi, da tožnika kot tvorca sklepa, ki je bil podlaga za vpis spremembe sedeža in poslovnega naslova družbe Z. d. o. o., nista odgovorna za neskladje med sprejetim sklepom in dejanskim poslovnim naslovom družbe. Nesprejemljivo je zato sklicevanje na postopanje prvostopenjskega sodišča, ki je svojo napako v izreku izdane sodbe popravilo z izdajo popravnega sklepa, takšne „milosti“ pa tožeča stranka v zvezi z napačnim zapisom poslovnega naslova ni bila deležna. Pri izdaji popravnega sklepa gre namreč za popravo lastnih napak sodišča, ki ima podlago v 328. členu ZPP. Da bi tako postopalo tudi v primeru napak strank oziroma v registrskem postopku udeležencev postopka, pa sodišče nima podlage. Kadar je prišlo do situacije vpisa določenega podatka v sodni register na podlagi listine z neresnično vsebino, je po 41. členu ZSReg tak vpis mogoče sanirati le z vložitvijo tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa ob upoštevanju ustreznih procesnih in materialnopravnih pravil. Iz doslej razloženega pa izhaja, da je tožeča stranka tožbo neutemeljeno vložila zoper toženo stranko.

14. Povedanemu velja še dodati, da po 41. členu ZSReg ni mogoče uveljavljati ničnosti vpisa izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Z izbrisom iz sodnega registra je družba Z. d. o. o. dokončno prenehala obstajati kot pravna oseba in je ni več mogoče oživeti in ponovno vzpostaviti njeno pravno subjektiviteto. 41. člen ZSReg namreč govori o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa, ne pa o ničnosti vpisa izbrisa subjekta iz sodnega registra. Čeprav sam 41. člen ZSReg glede možnosti tožbe na ničnost vpisa posameznega podatka ni povsem jasen v smislu njegove veljavnosti za vpis izbrisa družbe iz sodnega registra, pa je na obseg možnosti vložitve ničnostne tožbe po 41. členu ZSReg le na vpise, ne pa tudi izbrise družb iz sodnega registra, mogoče sklepati iz 42. člena ZSReg, ki govori o pravnih posledicah ugotovitve ničnosti vpisa družbe v sodni register (ne pa tudi izbrisa iz njega). Po 42. členu ZSReg mora sodišče po uradni dolžnosti začeti postopek likvidacije takega subjekta vpisa. Razlog za tako postopanje je v tem, da se nezakonito vpisana (ne pa tudi nezakonito izbrisana) družba izbriše iz sodnega registra. Tožeči stranki torej z vloženo tožbo ne moreta doseči želenih učinkov ponovne oživitve iz sodnega registra izbrisanega subjekta vpisa. Tožeča stranka torej tudi iz tega razloga s tožbo ne more uspeti.

15. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so bile odločilnega pomena za rešitev pritožbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijana sodba in popravni sklep pa sta uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

17. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka, in sicer nagrado pooblaščenki za odgovor na pritožbo po tarif. št. 21/1 OT 1250 točk in materialne stroške po členu 11/3 OT 27,5 točk, upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR in 22 %-ni DDV pa 935,13 EUR. Od navedenih stroškov je v primeru plačila po poteku paricijskega roka tožeča stranka dolžna plačati še zakonske zamudne obresti do plačila. Sodišče pa toženi stranki ni priznalo stroškov za posvet s stranko in pregled listinske dokumentacije, ker sta ti opravili že zajeti v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo, ni pa priznalo niti stroškov prič in izvedencev, ker ti stroški v predmetnem postopku niso nastali.