Jedro

Rok za uveljavljanje sodnega varstva določa drugi odstavek 39. člena ZZ. Gre za petnajstdnevni rok, ki teče od prejema sklepa o razrešitvi (in ne morebiti od trenutka, ko se razrešeni direktor seznani z dejstvom, da bo ali je bil razrešen, oziroma ko bi se s takšnim dejstvom lahko seznanil). Tožnica sklepa o razrešitvi sploh ni prejela. Dne 21. 5. 2020 je po elektronski pošti v priponki prejela zapisnik s seje sveta, ki, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in poudarja tožnica v pritožbi, ne le, da ne vsebuje obrazložitve in pravnega pouka odločitve o razrešitvi, sploh ni podpisan. Toženka je bila dolžna sklep o razrešitvi (v pisni obliki z obrazložitvijo in pravnim poukom ter podpisan s strani pristojne osebe) izdati ter ga vročiti. Od vročitve dalje bi tekel rok za sodno varstvo. Ker tega ni storila, ni mogoče šteti, da bi bila tožba v zvezi z razrešitvijo prepozna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe in sklepa se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, v katerem se nanaša na ugotovitev ničnosti in odpravo sklepa sveta toženke o razrešitvi tožnice (točka I izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za: - ugotovitev nezakonitosti in odpravo sklepa sveta toženke z dne 20. 5. 2020, ki se glasi „Na mesto vršilca dolžnosti direktorja tožene stranke se imenuje A.A..“; - ugotovitev, da delovno razmerje med pravdnima strankama na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 3. 2019 ni prenehalo in še traja, s pozivom nazaj na delo; - za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dne 28. 5. 2020 do vrnitve na delo priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, predvsem prijavo v socialna zavarovanja, obračun bruto plače v višini 3.009,28 EUR skupaj z dodatkom na delovno dobo in znanstveni naziv, odvod davkov in prispevkov ter izplačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v naslednjem mesecu do plačila; - za čas od 28. 5. 2020 do vrnitve na delo priznanje in obračun dodatka v višini 10 % osnovne plače za povečan obseg dela za delo na projektu „Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše“, in sicer v višini 300,93 EUR mesečno, odvod davkov in prispevkov ter izplačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v naslednjem mesecu do plačila (točka II izreka). Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške.

2. Zoper navedena sklep in sodbo razen zoper odločitev, da toženka sama krije svoje pravdne stroške v točki III izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da ni bila razrešena s funkcije direktorice toženke niti ji delovno razmerje pri toženki ni prenehalo. Tovrstne odločitve toženke so nezakonite in nične. Svojo odstopno izjavo je umaknila, še preden se je svet toženke z njo seznanil. Z izpodbijanim sklepom je nedopustno poseženo v pravico do sodnega varstva, saj tožnica sklepa o razrešitvi sploh ni prejela. Prejela je le zapisnik s seje sveta, ki ni bil podpisan. Tedaj ni začel teči rok za uveljavljanje sodnega varstva. Toženka bi ji morala izdati pisni sklep z obrazložitvijo in pravnim poukom. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno štelo, da bi tožnica za razrešitev lahko izvedela iz sodnega registra. Sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja je uveljavljala pravočasno. Sklep o razrešitvi je ničen, pri čemer uveljavljanje ničnosti ni vezano na rok. Ničen je, ker je tožnica odstopno izjavo preklicala. Odstopno izjavo je podala zaradi trpinčenja, ki ga je bila deležna. Svet toženke se je želel znebiti direktorice. Tožnica vztraja pri postavljenih zahtevkih, vključno z reintegracijo in reparacijo. Roki za uveljavljanje sodnega varstva do 30. 6. 2020 niso tekli, obravnavana zadeva ne šteje za nujno. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa in sodbe razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožničine navedbe. Navaja, da tožnica ni utemeljila pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje kršitev ni storilo. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje. Pravilno je ugotovilo, da je bila tožnica z razrešitvijo seznanjena dne 21. 5. 2020, ko je po elektronski pošti prejela zapisnik s seje sveta. Najkasneje je bila seznanjena, ko ji je delovno razmerje pri toženki prenehalo. To je bilo 28. 5. 2020. Naslednjega dne se je zaposlila pri drugem delodajalcu. Tožnica je že dne 12. 3. 2020 vedela, da bo svet toženke odločal o razrešitvi. Dne 20. 5. 2020 je bila takšna odločitev izglasovana. Izdelava pisnega odpravka sklepa ni bila potrebna. Za odločitev ni bistveno, da toženka tožnici ni podala pravnega pouka. Rok za uveljavljanje sodnega varstva je določen v ZZ. Če je tožnica menila, da je bil kršen postopek, bi morala v roku 15 dni vložiti tožbo. Toženka je tožnico zakonito razrešila s funkcije direktorice, saj je bila odstopna izjava nepreklicna. Tožnica neutemeljeno uveljavlja ničnost sklepa o razrešitvi. Ni bila deležna trpinčenja. Njena pogodba o zaposlitvi je zakonito prenehala z razrešitvijo. Reintegracija ni mogoča. Prav tako so neutemeljeni ostali zahtevki. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sklepa in sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa in sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. V točki 5 obrazložitve izpodbijanega dela sklepa in sodbe je sodišče prve stopnje povzelo med pravdnima strankama nesporna dejstva, med drugim sledeča: Tožnica je bila od 15. 4. 2019 direktorica toženke. Na seji sveta dne 20. 5. 2020 je toženka sprejela sklep, da je tožnica s funkcije razrešena. Zapisnik s seje sveta je tožnica prejela po elektronski pošti dne 21. 5. 2020. Štelo je, da je tega dne, najkasneje pa, ko je bil vršilec direktorja toženke A.A. kot zakoniti zastopnik vpisan v sodni register, začel teči rok za uveljavljanje sodnega varstva. Takšna presoja je materialnopravno zmotna.

7. Rok za uveljavljanje sodnega varstva določa drugi odstavek 39. člena Zakona o zavodih (ZZ; Ur. l. RS, št. 12/91 in nasl.). Gre za petnajstdnevni rok, ki teče od prejema sklepa o razrešitvi (in ne morebiti od trenutka, ko se razrešeni direktor seznani z dejstvom, da bo ali je bil razrešen, oziroma ko bi se s takšnim dejstvom lahko seznanil). Tožnica sklepa o razrešitvi sploh ni prejela. Dne 21. 5. 2020 je po elektronski pošti v priponki prejela zapisnik s seje sveta, ki, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in poudarja tožnica v pritožbi, ne le, da ne vsebuje obrazložitve in pravnega pouka odločitve o razrešitvi, sploh ni podpisan. Toženka je bila dolžna sklep o razrešitvi (v pisni obliki z obrazložitvijo in pravnim poukom ter podpisan s strani pristojne osebe) izdati ter ga vročiti. Od vročitve dalje bi tekel rok za sodno varstvo. Ker tega ni storila, ni mogoče šteti, da bi bila tožba v zvezi z razrešitvijo prepozna.

8. Sodišče prve stopnje je tožbo neutemeljeno delno zavrglo. Posledično je zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in odpravo sklepa toženke z dne 20. 5. 2020 o imenovanju vršilca dolžnosti, predvsem pa zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in s tem povezane zahtevke najmanj preuranjeno zavrnilo. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani del sklepa in sodbe sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP, 3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo meritorno odločiti o zahtevku za ugotovitev ničnosti in odpravo sklepa toženke o razrešitvi tožnice ter nato odločiti še o ostalih zahtevkih. Pritožbeno sodišče samo ni moglo dopolniti postopka glede sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja in obstoja delovnega razmerja, saj je odločitev o tem odvisna od odločitve glede sklepa o razrešitvi tožnice, o kateri sodišče prve stopnje še ni meritorno odločalo. Glede na vložitev tožbe v juniju 2020 razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.