Jedro

Obnovitveni razlog po 2. točki 1. odstavka 249. člena v zvezi z 2. točko 1. odstavka 252. člena ZUP/86 je mogoče uveljaviti le, če je s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča ugotovljeno, da je bil upravni akt izdan kot posledica dejanja, ki je kaznivo dejanje, razen, če kazenskega postopka ni mogoče izvesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1322/98-18 z dne 23.8.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 14.8.1998. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 4.12.1997, s katero je Območna geodetska uprava L., Izpostava L., zavrnila predlog za obnovo postopka parcelacije, ob kateri je bil ponovno vzpostavljen uničeni mejnik med parcelami št. 481/5, 481/3 in novonastalo parcelo 481/11 (iz parcele 481/1). Tožena stranka je presodila, da nista podana uveljavljana obnovitvena razloga po 1. in 9. točki 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Zapisnik z dne 18.11.1994 je uradna listina, vse dokler ne bo ugotovljeno, da je ponarejen. Dokler ni ugotovljeno, da A.M. ni podpisal navedenega zapisnika, velja, da je v postopku sodeloval. Tudi po presoji sodišča prve stopnje je obnovo postopka iz razloga po 2. točki 249. člena ZUP v zvezi z določbo 2. točke 1. odstavka 252. člena ZUP, mogoče dovoliti le, če je s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča ugotovljeno, da je bil upravni akt izdan kot posledica dejanja, ki je v zakonu opredeljeno kot kaznivo dejanje, razen, če kazenskega postopka ni mogoče izvesti. Stališče tožene stranke, da obstoj kazenske ovadbe za dovolitev obnove postopka ne zadošča, je zato pravilno in skladno z določbami ZUP. Sodišče se strinja tudi s stališčem tožene stranke, da zapisnik kot javna listina, katere nepristnost ni sodno ugotovljena, dokazuje tožnikovo sodelovanje v postopku. Tudi zatrjevano okoliščino, da je tožnikov podpis na zapisniku o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji z dne 18.11.1994 ponarejen, s čimer tožnika smiselno uveljavljata tudi obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena ZUP, je tožena stranka utemeljeno zavrnila kot obnovitveni razlog. Tožbenih navedb, s katerimi tožnika utemeljujeta obstoj zatrjevanega kaznivega dejanja in nepristnost tožnikovega podpisa na zapisniku, sodišče ni presojalo, saj vprašanje obstoja kaznivega dejanja in vprašanje pristnosti zapisnika ni predmet tega upravnega spora, temveč predmet drugih sodnih postopkov. Sodišče v upravnem sporu preizkuša le pravilnost in zakonitost v upravnem sporu izpodbijane odločbe, upoštevajoč pravno in dejansko stanje zadeve v času pravnega odločanja na prvi stopnji.

Tožnika v pritožbi navajata, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinjata. Opisujeta nezakonito ravnanje geometra G. in navajata, da sta podala kazensko ovadbo. Ne moreta razumeti, da sodišče "ščiti prevaro". Smiselno predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe.

Stranke z interesom na pritožbo niso odgovorile.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje o zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. S temi razlogi se pritožbeno sodišče strinja in jih na tem mestu ne navaja ponovno.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi odgovorilo tudi na vse tožbene ugovore tožnikov. Ker tožnika v pritožbi smiselno uveljavljata enake ugovore, ki jih je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje, takšni pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Le vložitev kazenske ovadbe in zatrjevanje o nezakonitem poslovanju še ne more predstavljati uveljavljanih obnovitvenih razlogov.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.