Jedro

Zmotna je razlaga revidenta, da ne zadošča "hipotetična" vednost stranke o tem, kaj bo določena oseba pričala oz. kaj ta oseba ve. Če bi to bilo res, potem 9. točka 421. člena ZPP ne bi imela nobenega smisla. Enako velja tudi za 6. točko 1. odstavka 423. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za obnovo postopka, ki ga je tožena stranka kot nasprotna tožeča vložila zoper pravnomočni del sodbe Okrajnega sodišča v K. z dne 20.3.1995, opr.št. P 282/93, ker je ugotovilo, da je bil predlog za obnovo postopka vložen prepozno ter tudi nedovoljen. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotne tožeče stranke in prvostopni sklep potrdilo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila revizijo nasprotna tožeča stranka (v uvodu zmotno navedena štampiljka odvetnika in tudi stranke) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 6. točki 1. odstavka 423. člena ZPP. Nasprotna tožeča stranka predlaga, da revizijsko sodišče napadeni odločbi spremeni in izreče, da se obnova pravnomočno zaključenega postopka v sodbi opr.št. P 282/93 z dne 20.3.1995 dovoli. V reviziji trdi, da sta sodišči druge in prve stopnje zmotno presodili zakonski stan iz 6. točke 1. odstavka 423. člena ZPP. Ta presoja je lahko odvisna le od konkretne in ne hipotetične vednosti stranke o tem, kaj neka oseba ve o dejstvih, ki se dokazujejo. Taka konkretna revidentova vednost pa je bila podana dne 17.10.1995, ko so osebe, ki so bile zaslišane, povedale o vožnjah z lažjimi tovornimi vozili. Zato je zakonski 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo šteti od 17.10.1995 dalje in v zvezi s tem ugotoviti, da je predlog za obnovo pravočasen.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. V svoji vlogi trdi, da revizija ni dovoljena zaradi tega, ker gre za revizijo zoper odločitev sodišča o dopustnosti oz. utemeljenosti izrednega pravnega sredstva (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija je dovoljena, vendar ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je revizija zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka dovoljena. Po 1. odstavku 400. člena ZPP je namreč revizija dovoljena tudi zoper sklep, če je s tem sklepom postopek pravnomočno končan. Med takšne sklepe sodi tudi sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za obnovo postopka, sodišče druge stopnje pa takšen sklep potrdilo. Gre namreč za primer, ko je prišlo do prenehanja litispendence in s tem do končanja postopka v tej pravdni zadevi.

Sodišče druge stopnje pa je utemeljeno zavrnilo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje. Pravilno je razlagalo 6. točko 1. odstavka 423. člena ZPP. Rok 30 dni je treba računati od tistega dne, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oz. nove dokaze. Vrhovno sodišče Republike Slovenije zato lahko le ponovi pravilne razloge iz sklepa druge stopnje, ki potrjujejo tudi pravilnost presoje prvostopnega sodišča. To pa je, da je nasprotna tožeča stranka že na obravnavi 15.9.1995 navedla, kaj bodo priče, ki jih je celo pripeljala na sodišče, lahko povedale. Vedela je med drugim povedati tudi to, da bodo priče izpovedale o uporabi sporne poti z lažjimi kamioni.

Pa še v tem primeru bi bila dovoljenost vprašljiva, glede na dejstvo, da je potrebno izkazati še nadaljnjo okoliščino, to je, da tožena stranka teh dokazov brez svoje krivde ni mogla predlagati pred pravnomočnostjo sodne odločbe v tej pravdni zadevi (2. odstavek 422. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da tega ni storila.

Zmotna je nadalje razlaga revidenta, da ne zadošča "hipotetična" vednost stranke o tem, kaj bo določena oseba pričala oz. kaj ta oseba ve. Če bi to bilo res, potem 9. točka 421. člena ZPP ne bi imela nobenega smisla. Enako velja tudi za 6. točko 1. odstavka 423. člena ZPP. V vsakem primeru namreč predlagatelj obnove postopka šele navede, kateri dokazi naj se izvedejo oz. glede katerih dejstev naj sodišče opravi nov dokazni postopek. V obeh primerih gre za "hipotetično" vednost predlagatelja, da bodo priče res izpovedale to, kar sam misli da bodo, poleg tega pa tudi "hipotetično" predvidevanje, da bo lahko zanj izdana ugodnejša odločba. Sklepanje sodišč druge in prve stopnje je torej povsem pravilno, predlog za obnovo postopka pa zato, kar zadeva predlog na zaslišanje novih prič, prepozen.

Nedovoljenosti oz. prepoznosti predloga za obnovo postopka v zvezi z obvestilom Krajevne skupnosti S. A. pa nasprotna tožeča stranka ni izpodbijala.

Ker sodišči tudi nista zagrešili kršitve po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Ker pravdni stranki nista uveljavljali stroškov revizijskega postopka, je izrek o stroških odpadel.