Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V sporu majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopusten.
Vsaka stranka je dolžna navesti trditve in predložiti dokaze zanje v konkretnem postopku in se ne more sklicevati na (še to povsem nekonkretizirane) dokaze iz morebitnih drugih postopkov.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 82928/2015 s 13. 7. 2015 za glavnico v višini 1.493,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 7. 2015 dalje in za plačilo stroškov izvršilnega postopka v višini 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 8. 2015 dalje. V presežku za plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice za čas od 9. 7. 2015 do 12. 7. 2015 je tožbeni zahtevek zavrnilo.
2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka. V njej navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Do upnika nima nobene obveznosti in vztraja pri navedbah in dokazih, predloženih v predhodnih postopkih. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V obravnavani zadevi je sodišče glede na vrednost spornega predmeta odločalo po postopku v sporih majhne vrednosti. Sodba, izdana v takšnem postopku, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pavšalno sklicevanje toženke, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, zato ne more biti upoštevno, saj sodbe iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati. Sodišče prve stopnje ni napačno uporabilo materialnega prava, saj je upoštevalo, da obveznost toženke temelji na pogodbenem razmerju, v katerega je vstopila s pristopnico k izdaji kreditne kartice D. Prav tako toženka ne more uspeti z nadaljnjimi pavšalnimi navedbami, da sodišče ni upoštevalo dokazil, vloženih v predhodnih postopkih. Vsaka stranka je namreč dolžna navesti trditve in predložiti dokaze zanje v konkretnem postopku in se ne more sklicevati na (še to povsem nekonkretizirane) dokaze iz morebitnih drugih postopkov.
5. Ker glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani ter ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.