17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 69/2001 z dne 15. 11. 2001 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 191/2000 z dne 26. 7. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je kot upnica v postopku prisilne poravnave zoper dolžnico C. C. Notranja trgovina, d.o.o., T., vložila predlog za ustavitev postopka prisilne poravnave. Okrožno sodišče v Ljubljani je njen predlog zavrnilo in potrdilo prisilno poravnavo. Pritožbo ustavne pritožnice zoper sklep o potrditvi prisilne poravnavo je Višje sodišče zavrnilo, prvostopenjski sklep o zavrnitvi predloga za ustavitev postopka pa spremenilo tako, da je predlog zavrglo. Ugotovilo je, da pritožnica kot izločitvena upnica, ni procesno legitimirana za vložitev predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave.

2.V ustavni pritožbi pritožnica izpodbija pravno stališče pritožbenega sodišča. Meni, da Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. - v nadaljevanju ZPPSL) procesne legitimacije za vložitev predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave ne veže na pravico do glasovanja. Pritožbeno sodišče naj bi spregledalo tudi, da je pritožnica imela pravico do glasovanja in da je bila tudi ves čas postopka članica upniškega odbora. Z izpodbijanimi sodnimi odločitvami naj bi bile kršene pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

B.

3.Ustavna pritožnica s tem, ko nasprotuje stališču, na podlagi katerega ji pritožbeno sodišče ni priznalo procesne legitimacije za vložitev predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave, očita zgolj napačno uporabo prava. Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožnica sicer zatrjuje kršitve drugega odstavka 14. člena ter 22., 23., in 25. člena Ustave, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (kot posebni izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) in pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave sta ustavni procesni jamstvi, katerih kršitve pa ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je izpodbijana sodna odločba po vsebini napačna. Ravno tako ni izkazana zatrjevana kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zgolj okoliščina, da pritožnica drugače razume in interpretira pravilo o procesni legitimaciji za vložitev predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave kot pritožbeno sodišče, sama po sebi ne more pomeniti kršitev, ki jih zatrjuje pritožnica. Omenjene kršitve se torej ne da utemeljiti zgolj z navedbo, da je odločitev sodišča sprejeta na podlagi napačnega stališča oziroma da je odločitev drugačna od tiste, s katero bi se pritožnica strinjala.

5.Ker z izpodbijanima sodnima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger