Jedro

Zaslišanje storilca pomeni uresničitev njegove ustavne pravice (29. člen Ustave) do izjave, je njegova procesna pravica in je lahko omejena samo z zakonom (takšna izjema je tudi drugi odstavek 69. člena ZP-1). Zato je ob tem, ko je storilec v ZSV zatrjeval nezakonito izvedbo postopka preizkusa alkoholiziranosti in izrecno zahteval svoje zaslišanje in ko je sodišče prve stopnje storilca kar 6 krat vabilo na zaslišanje, storilec pa je vsak svoj izostanek opravičil, zaključek sodišča prve stopnje, da njegovo zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev, neprepričljiv. Prav tako neprepričljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa opravičila storilca pomenijo izmikanje odgovornosti, zlasti ob dejstvu, da glede na spisovne podatke pritožba utemeljeno opozarja, da je na naroku dne 4. 4. 2022 zaslišani zdravnik A. A. zdravstvene težave storilca potrdil, zakaj pa sodišče šteje opravičila v zvezi s službenimi obveznostmi za izmikanje odgovornosti, pa iz izpodbijane sodbe argumentirano ne izhaja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka glede odločitve o zahtevi za sodno varstvo glede prekrška po 2. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP in posledično v II. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) zavrnilo kot neutemeljeno ter storilcu v plačilo naložilo sodno takso v znesku 110,00 EUR.

2. Zagovornik storilca izpodbija citirano sodbo v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik sodbo sodišča prve stopnje izrecno izpodbija v celoti, vendar ker iz vsebine storilčeve ZSV izhaja, da je storilec prekršek po petem odstavku 35. člena ZPrCP priznal, pritožba neutemeljeno očita nepravilnost in nezakonitost sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s tem navedenim prekrškom.

5. Poleg prekrška po členu 35/5 ZPrCP je prekrškovni organ s PN z dne 21. 9. 2020 storilca spoznal za odgovornega tudi storitve prekrška po _2. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP,_ ker je vozil osebni avtomobil pod vplivom alkohola in imel več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, saj je dne 21. 9. 2020 ob 11.09 uri po opravljenem testu alkoholiziranosti, indikator alkohola pokazal rezultat ob upoštevanju toleranc 0,36 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (v zvezi s tem prekrškom mu je izrekel globo 600,00 EUR in 8 kazenskih točk).

6. Po vloženi ZSV, v kateri je storilec zatrjeval, da je bil postopek preizkusa alkoholiziranosti opravljen nezakonito, saj je policist vzporedno izvajal več postopkov in ustavil med postopkom s storilcem še tri vozila ter v zvezi s tem predlagal lastno zaslišanje ter zaslišanje priče A. A. je sodišče prve stopnje _dopolnilo dokazni postopek_ z zaslišanjem policistov, ki sta meritve izvajala, medtem ko storilca in predlagane priče ni zaslišalo. Pri tem iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da se storilec na zaslišanje ni odzval, kljub temu da je bil petkrat pravilno vabljen ter da je sodišče po storilcu predložena potrdila in opravičila ocenilo kot izmikanje odgovornosti, zato je v predmetni zadevi odločilo brez njegovega zaslišanja, saj mu je pravica do zaslišanja bila vsekakor dana. Ker iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti izhaja, da ga je storilec brez pripomb podpisal, je sodišče prve stopnje zaključilo, da nima nobenega razloga dvomiti v zakonitost postopka. Glede na navedeno tudi ni zaslišalo priče A.A, saj je ugotovilo, da njegovo zaslišanje ne bi privedlo do drugačne odločitve.

7. Po določbi 69. v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 mora biti storilec zaslišan o tistem, česar je obdolžen, preden se izda sodba o prekršku. Le če pravilno povabljeni storilec ne pride k zaslišanju in izostanka ne opraviči, lahko sodišče izreče sodbo o prekršku tudi brez njegovega zaslišanja, kadar spozna, da zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev.

Glede na spisovno gradivo je storilec v ZSV svoje zaslišanje izrecno zahteval. Pritrditi je sicer sodišču prve stopnje, da je storilca večkrat pravilno vabilo na zaslišanje, nazadnje na narok dne 28. 6. 2022 z opozorilom, da bo odločilo o ZSV brez njegovega zaslišanja, ker le to ni potrebno, v kolikor se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil (l. št. 61 spisa). Vendar pa tudi pritožba utemeljeno opozarja, da je storilec vsak svoj izostanek opravičil, pri tem najprej 3 krat zaradi zdravstvenih razlogov, ki jih je potrdil na naroku dne 4. 4. 2022 zaslišani zdravnik B.B, nato pa še 2 krat zaradi službenih obveznosti.

Zaslišanje storilca pomeni uresničitev njegove ustavne pravice (29. člen Ustave) do izjave, je njegova procesna pravica in je lahko omejena samo z zakonom (takšna izjema je tudi drugi odstavek 69. člena ZP-1). Zato je ob tem, ko je storilec v ZSV zatrjeval nezakonito izvedbo postopka preizkusa alkoholiziranosti in izrecno zahteval svoje zaslišanje in ko je sodišče prve stopnje storilca kar 6 krat vabilo na zaslišanje, storilec pa je vsak svoj izostanek opravičil, zaključek sodišča prve stopnje, da njegovo zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev, neprepričljiv. Prav tako neprepričljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa opravičila storilca pomenijo izmikanje odgovornosti, zlasti ob dejstvu, da glede na spisovne podatke pritožba utemeljeno opozarja, da je na naroku dne 4. 4. 2022 zaslišani zdravnik B. B. zdravstvene težave storilca potrdil, zakaj pa sodišče šteje opravičila v zvezi s službenimi obveznostmi za izmikanje odgovornosti, pa iz izpodbijane sodbe argumentirano ne izhaja. Pritožba zato v dani procesni situaciji utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj sodišče pri odločanju o ZSV storilcu ni zagotovilo minimalnih procesnih jamstev.

8. S tem, ko je sodišče izdalo sodbo na podlagi drugega odstavka 69. člena ZP-1, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji, je obdolženemu kršilo pravico do obrambe oziroma pravico, da se izjavi o okoliščinah, ki ga obremenjujejo in da navede dejstva, ki so mu v korist in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 3. točke 155. člena ZP-11. Ker pritožbeno sodišče glede na njeno naravo izkazane kršitve določb postopka o prekršku ne more samo odpraviti, je v tem delu utemeljeni pritožbi storilca ugodilo, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo glede odločitve o neutemeljenosti ZSV v zvezi s prekrškom po 2. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP in posledično tudi glede odločitve o stroških postopka (II. točka izreka) ter zadevo **v tem obsegu** vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek (peti odstavek 163. člena ZP-1).

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje znova odločiti o tistem delu storilčeve ZSV, ki se nanaša na prekršek po 2. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP ter pri tem odpraviti v obrazložitvi tega sklepa izpostavljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku in storilca zaslišati ali pa prepričljivo obrazložiti oziroma ugotoviti okoliščine po drugem odstavku 69. člena ZP-1. V kolikor bo mnenja, da je njegova navzočnost nujno potrebna za pravilno odločitev, iz okoliščin pa bo očitno, da se obdolženec vabilu izmika, lahko skladno s členom 116 ZP-1 odredi njegovo privedbo. Pri tem naj bo pozorno tudi na prepričljivost zaključka o nepotrebnosti zaslišanja po storilcu predlagane priče A. A., ki je bila glede na trditve ZSV očividec postopka pred prekrškovnim organom, v zvezi s katerim storilec zatrjuje nezakonitost. Pri presoji, ali bo izvedlo predlagani dokaz, naj sodišče pretehta njegovo materialnopravno relevantnost, stopnjo verjetnosti, s katero je stranka pravno relevantnost dokaza utemeljila, v dvomu pa šteje vsak dokazni predlog obrambe v korist storilcu in da ga mora izvesti, razen, če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen, saj mora pri odločitvi o izvedbi oziroma neizvedbi s strani obrambe predlaganih dokazov skrbno tehtati tudi storilčevo pravico do enakega varstva pravic v sodnem postopku, katere zagotovitev zagotavlja pošten postopek. Le tako izveden dokazni postopek bo lahko na podlagi pravilne, kritične in natančne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov ponudil odgovor na vprašanje, ali je storilec odgovoren za prekršek.

Zgolj v pomoč sodišče druge stopnje še izpostavlja, da je dne 30. 9. 2021 pričela veljati novela ZPrCP-F, ki vpliva na pravno kvalifikacijo tega prekrška.

10. V delu glede prekrška po petem odstavku 35. člena ZPrCP pa je pritožba neutemeljena, prav tako pa ni podana nobena izmed kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti v skladu s 159. členom ZP-1, zato jo je pritožbeno sodišče delno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

1 Glej: VS RS Sodba IV Ips 36/2022, VSRS Sodba IV Ips 26/2016, VSRS Sodba IV Ips 106/2012.