Jedro

Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena. To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.

Ker je terjatev tožeče stranke do tožene stranke prenehala, tožeča stranka s pritožbo ne more več doseči izboljšanja svojega položaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo 1. in 3. odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 58664/2014 z dne 7. 5. 2014 (v nadaljevanju: sklep o izvršbi) ter tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 2.513,58 EUR (II. točka izreka). Presodilo je, da zaposlena pri tožeči stranki ni imela pooblastila za podpis pogodbe ter da račun št. 83/2012 ni povezan z letom, katerega plačilo tožeča stranka vtožuje v tem postopku.

2. Proti sodbi je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ohrani 1. in 2. točko izreka sklepa o izvršbi v veljavi. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obeh primerih je zahtevala povrnitev vseh pravdnih in pritožbenih stroškov.

3. Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni dovoljena. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrglo (prvi odstavek 351. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

5. Iz podatkov registra v AJPES izhaja, da se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper toženo stranko 26. 8. 2019 začel stečajni postopek. Opravilna številka stečajnega spisa je St 000/2019. Vsa pravno odločilna procesna dejanja so bila v tem postopku opravljena pred začetkom stečajnega postopka. Zato je pritožbeno sodišče na seji senata izdalo ta sklep (2. odstavek 207. člena ZPP smiselno).

6. Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.

7. Nad toženo stranko je bil po zaključku glavne obravnave in izdaji izpodbijane sodbe začet stečajni postopek. Upniki nosijo v stečajnem postopku materialnopravno breme pravočasne prijave terjatev. Terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP), lahko upniki prijavilo v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).

8. Rok za prijavo terjatev je v stečajnem postopku nad toženo stranko potekel 26. 11. 2019. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v osnovni seznam preizkušenih terjatev z dne 23. 12. 2019, ki je bil objavljen 27. 12. 2019. Ker v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev ni bila zavedena v tem postopku vtoževana terjatev tožeče stranke, je pritožbeno sodišče tožečo stranko 22. 1. 2020 pozvalo, da pojasni, ali je v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila terjatev, ki jo vtožuje v tem postopku. Tožeča stranka je z dopisom z dne 28. 1. 2020 pritožbenemu sodišču sporočila, da v stečajnem postopku nad toženo stranko terjatve, ki jo vtožuje v tem postopku, ni prijavila. Pritožbeno sodišče je tako zaključilo, da tožeča stranka terjatve, ki jo uveljavlja v tem postopku, ni prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko. Zato je njena terjatev do tožene stranke prenehala (peti odstavek 296. člena ZPP).

9. Ker je terjatev tožeče stranke do tožene stranke prenehala, tožeča stranka s pritožbo ne more več doseči izboljšanja svojega položaja. Tudi če bi pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke, ta svoje terjatve nasproti toženi stranki ne more več uveljavljati. Zato tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo.

10. Glede na vse navedeno je treba pritožbo tožeče stranke zavreči (prvi odstavek 351. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor ni obligatoren, prav tako ni z ničemer prispeval k odločitvi in niti k hitrejši rešitvi zadeve.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji.