Jedro

Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice posameznega solastnika, ki mu pripade osamosvojeni del prej ene stvari oziroma solastnika, ki mu pripade stvar, ker bo druge solastnike izplačal. Fizična delitev torej pomeni sočasno odsvojitev in hkrati pridobitev lastninske pravice.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdelilo solastno premoženje udeležencev, ki obsega nepremičnine vl. št. 181 k.o. x, tako da so del parcel dobili v last in posest predlagatelji F. P., A. G., F. G., M. P., M. G., N. K. in J. V. in navedenim naložilo, da so dolžni plačati nasprotnim udeležencem vrednost njihovih solastninskih deležev, glede preostalih nepremičnin pa je odločilo, da se razdelijo tako, da se opravi njihova delitev s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička v sorazmerju s solastninskimi deleži vseh. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Predlagatelj in nasprotna udeleženka I. G. sta proti takšni odločitvi vložila pravočasni pritožbi.

Predlagatelj uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep in razdeli solastno premoženje tako kot je predlagal, podrejeno pa da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da izdanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj izrek ni razumljiv, poleg tega pa sodišče odločitve ni obrazložilo. Iz obrazložitve sploh ni razvidno, kako je sodišče prišlo do zneskov, ki jih je dolžan izplačati nasprotnim udeležencem.

Tudi nasprotna udeleženka uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Navaja, da je že v prvostopenjskem postopku izrazila dvom, ali bo predlagatelj zmogel plačati razliko med vrednostjo njegovega solastniškega deleža in vrednostjo njemu izročenih nepremičnin. Če posamezni solastnik v naravi prejme približno toliko nepremičnin, kolikor znaša vrednost njegovega solastnega deleža, preneha biti solastnik na preostalih nepremičninah. To pomeni, da bi predlagatelj in ostali solastniki prejeli v poplačilo svojih solastniških deležev posamezne nepremičnine, kot so jih predlagali, razliko v vrednosti pa bi doplačali ali pa bi zaradi tega njihovi solastniški deleži na preostalih nepremičninah postali manjši. Glede na predlagateljevo nezmožnost izplačila preostalih lastnikov predlaga, da se del nepremičnin nad 4/18 solastniškega deleža predlagatelja ne dodeli njemu s fizično delitvijo, temveč se proda in izkupiček razdeli med nasprotne udeležence v sorazmerju s solastniškimi deleži. Izpodbijani sklep je pri določanju višine izplačil nepregleden in težko razumljiv. V sklepu tudi niso natančno določeni pravni nasledniki umrlih solastnikov.

Tako predlagatelj kot udeleženka sta odgovorili na pritožbi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Tako predlagatelj kot tudi udeleženka utemeljeno uveljavljata bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom opravilo način delitve tako, da je del nepremičnin fizično razdelilo med predlagatelja in šest solastnikov, glede preostalih nepremičnin pa odločilo, da se prodajo, kupnina pa razdeli. Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice posameznega solastnika, ki mu pripade osamosvojeni del prej ene stvari oziroma solastnika, ki mu pripade stvar, ker bo druge solastnike izplačal. Fizična delitev torej pomeni sočasno odsvojitev in hkrati pridobitev lastninske pravice. Tega sodišče z izpodbijanim sklepom ni upoštevalo, saj s fizično razdelitvijo nepremičnin solastniki, ki so te prejeli v naravi, niso prenehali biti solastniki na preostalih nepremičninah. Tako npr. predlagatelj kljub temu, da je vrednost pridobljenih nepremičnin večja od vrednosti njegovega solastninskega deleža po izpodbijanem sklepu ni prenehal biti solastnik na tistih nepremičninah, ki niso bile fizično razdeljene in bodo predmet civilne delitve.

Izpodbijani sklep tudi ne vsebuje prav nikakršnega razloga o izplačilu razlike v vrednosti, ki so jih tisti solastniki, ki so dobili posamezne parcele v naravi dolžni izplačati preostalim solastnikom. Glede na določene zneske so preostalim solastnikom očitno dolžni izplačati celotno vrednost njihovih solastniških deležev na posameznih nepremičninah, kot to navaja v pritožbi udeleženka.

Višine določenih zneskov tudi ni mogoče preizkusiti. Tako znaša vrednost parcel, ki jih je po izpodbijanem sklepu pridobil v last in posest predlagatelj 24.855,00 EUR. Glede na vrednost njegovega solastniškega deleža, ki bi glede na mnenji obeh sodnih izvedencev znašal 19.906,00 EUR, bi moral preostalim solastnikom izplačati 4.946,00 EUR. Po izpodbijanem sklepu (po seštevku izplačil) pa bi jim moral izplačati 13.857,35 EUR. Tudi preizkus zneskov, ki so jih dolžna plačati preostali solastniki, ki so dobili določene parcele v last in posest ne izkazuje pravih razlik v vrednosti.

Iz navedenih razlogov je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče namreč navedenih kršitev glede na njihovo naravo ne more samo odpraviti. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje poskusiti ponovno opraviti delitev upoštevaje vse kriterije 70. člena SPZ. Če se bo odločilo, da razdeli nepremičnine na enak način kot v izpodbijanem sklepu pa bo moralo odpraviti zgoraj nakazane pomanjkljivosti.