Jedro

Zakonska posledica odloga izvršbe na dolžnikov predlog je izločitev ustreznega zneska denarnih sredstev, ne pa sprostitev (deblokada) zarubljenih denarnih sredstev.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe in izvršbo odložilo, zavrnilo pa je predlog za sprostitev denarnih sredstev.

Upnik se proti sklepu ni pritožil, dolžnik pa je vložil pritožbo in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za odlog izvršbe v celoti ugodi. S tem je smiselno predlagal, da sodišče razveljavi sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za sprostitev denarnih sredstev.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 - v nadaljevanju ZIZ) v razdelku Skupnih določb, v okviru katerih je v sedmem poglavju urejen tudi institut odloga izvršbe (od 71. do 75. člena ZIZ) nima posebnih določb o tem, kakšni so pravni učinki odloga izvršbe in kdaj ti učinki nastopijo. Odložitev izvršbe je dejansko zastoj oziroma začasna prekinitev izvršilnega postopka in sicer zastoj v stadiju oprave izvršbe.

V konkretnem primeru gre za izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve na sredstva na računu dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Postopek tovrstne izvršbe je urejen v določbah 143. do 151. člena ZIZ. V tem poglavju ima ZIZ posebno določbo, ki ureja situacijo, kako je z denarnimi sredstvi, kadar je izvršba odložena na dolžnikov predlog. V petem odstavku 147. člena ZIZ je določeno, da je v takem primeru treba izločiti ustrezen znesek sredstev za ohranitev vrstnega reda pri poplačilu terjatev. Ustrezen pa je tisti znesek, ki omogoča po končanem zastoju postopka poravnavo upnikove terjatve iz izvršilnega naslova. Ta določba ZIZ je jasna in določa učinke odložene izvršbe in sicer tako, da se morajo denarna sredstva izločiti, kar pomeni, da z njimi dolžnik v času, ko je izvršba odložena, ne more razpolagati. Namen te določbe je ravno v tem, kar je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje, to je, da v primeru za upnika ugodni odločitvi o reviziji le-ta takoj pride do sredstev, ki mu gredo po izvršilnem naslovu, do česar pa ne bi prišlo, če dolžnikova sredstva v času odloga izvršbe ne bi bila izločena. Glede na takšno jasno določbo ZIZ dolžnik povsem neutemeljeno zatrjuje, da je logična in zakonska posledica odloga izvršbe sprostitev denarnih sredstev, ki jih je organizacija za plačilni promet blokirala (izločila) iz sredstev, s katerimi dolžnik razpolaga.

Ni tudi res, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je s posebnim izrekom v izpodbijanem sklepu odločilo, da se predlogu za sprostitev sredstev ne ugodi, odločilo mimo dolžnikovega predloga. Ker sprostitev sredstev ni logična in zakonska posledica odložitve izvršbe kot zmotno zatrjuje dolžnik, je sodišče o dolžnikovih navedbah v vlogi z dne 11.11.1999 (na list. št. 41), ko je zahteval, da sodišče odloži izvršbo in deblokira sredstva, utemeljeno odločilo s posebnim izrekom. Dolžnik je namreč s predlogom, da se sredstva deblokirajo, zahteval, da se že opravljeno izvršilno dejanje, to je izločitev denarnih sredstev, odpravi. Za tako ravnanje pa v ZIP ni podlage, saj ta zakon izrecno določa, da se v primeru odloga izvršbe denarna sredstva izločijo. Sodišču prve stopnje zato pritožnik neutemeljeno očita, da je odločilo izven postavljenega zahtevka.

Namen odložitve izvršbe, izvršba pa v konkretnem primeru predstavlja prenos dolžnikovih denarnih sredstev na upnika, je s tem v celoti dosežen, saj sta stranki v času zastoja izvršilnega postopka v enakopravnem položaju. Nobena od njiju ne more razpolagati s sredstvi, obema pa je tudi zagotovljeno takojšnje razpolaganje s sredstvi takoj po prenehanju razlogov za zastoj v postopku.

Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni in je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je dolžnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).