Jedro

Tožnica določena osnovna življenjska opravila, čeprav s težavo, še vedno opravlja samostojno. Zato zaenkrat še niso izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku (to je za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kot so naštete v 1. odstavku 101. člena ZPIZ-2).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 10. 6. 2016 in št.... (pravilno: ...) z dne 22. 2. 2016 ter, da se tožnici prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V njej navaja, da se je 1. 6. 2010 upokojila. Ima hude zdravstvene težave (duševna bolezen). Opozarja tudi na težko socialno stanje. Pokojnina znaša 540,00 EUR. Od tega zneska mora odplačevati posojilo pa tudi vse ostale stroške kot npr. za stanovanje, elektriko itd.. Zelo malo ji ostane za hrano. Le to ji prinesejo njene kolegice. Zaradi vseh teh izdatkov potrebuje denar za večjo nego in pomoč. Res je, da se ne hrani po sondi in da ni na invalidskem vozičku, vendar pa so tablete, ki jih mora jemati zaradi njene bolezni tako močne, da vplivajo tako na sklepe rok kot tudi na zmanjšanje mišične moči. Klecajo ji noge, pojavil pa se je tudi tremor. Zaradi vsega tega ne more več hoditi in samo še leži. Uhajata ji tako blato kot tudi urin in mora nositi plenice. Zaradi vsega tega živi pod pragom revščine. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 6. 2016, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 22. 2. 2016. Z omenjeno odločbo je bila tožničina zahteva za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku zavrnjena.

6. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa tudi iz dokumentacije v upravnem spisu je razvidno, da je bila tožnici s sodbo opr. št. V Ps 2099/2012 z dne 9. 7. 2013 priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb od 17. 2. 2012 dalje. Ugotovljeno je bilo, da tožnica kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo. Tožničin osebni zdravnik je dne 16. 10. 2015 podal nov predlog za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku. Tak dodatek se lahko ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev prizna uživalcu pokojnine, kadar potrebuje pomoč in postrežbo pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

7. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 v prvem odstavku 101. člena določa, da je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.

8. Iz dejanskega stanja kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da tožnica določena osnovna življenjska opravila, čeprav s težavo, še vedno opravlja samostojno. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je taka ugotovitev pravilna. Tako že iz izpolnjenega vprašalnika, ki je bil s strani osebne zdravnice priložen k predlogu za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo z dne 5. 10. 2015, izhaja, da se tožnica sama hrani, da se samostojno ali s pomočjo medicinsko-tehničnih pripomočkov giba v stanovanju, da samostojno opravlja fiziološke potrebe. Ne more pa se več samostojno obleči in sleči, se sama obuti in sezuti, ne more se samostojno gibati zunaj stanovanja ter tudi ne more več samostojno skrbeti za osebno higieno. Da nekatera osnovna življenjska opravila tožnica še opravlja samostojno izhaja tudi iz mnenja Invalidske komisije I. stopnje, pred katero je bila tožnica osebno pregledana. V senatu komisije sta sodelovala tako specialistka psihiatrinja kot tudi specialistka medicine dela, prometa in športa. Enako izhaja tudi z mnenja Invalidske komisije II. stopnje z dne 30. 7. 2012. Tožnica je bila tudi osebno prisotna na naroku za glavno obravnavo, kjer je potrdila zapis, ki ga je podala njena osebna zdravnica.

9. V tem primeru pa zaenkrat še niso izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, torej za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kot so naštete v 1. odstavku 101. člena ZPIZ-2. 10. Na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo nimajo nobenega vpliva težke socialne razmere. Omenjeni dodatek je namreč odvisen zgolj od zdravstvenih težav upravičenca in od vpliva teh zdravstvenih težav na opravljanje osnovnih življenjskih potreb.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.