Jedro

Davčni organ je tisti, ki skladno z ZDavP-2 vodi davčni in s tem tudi ugotovitveni postopek odmere NUSZ. Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo eno od podlag za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje tej evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT4224-187/2020-097926 z dne 22. 6. 2020, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z izpodbijano odločbo tožnici odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) na območju A., in sicer za stavbo ..., ID stavbe ..., s površino 54,00 m2, v višini 71,47 EUR, za stavbo ..., ID stavbe ..., s površino 809,00 m2, pa v višini 572,72 EUR, skupaj tako v višini 644,19 EUR.

2. Kot pravno podlago za odmero nadomestila prvostopenjski organ navaja Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84), Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) ter Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 130/03, 120/05, 4/06-popr., 57/06, 122/07 in 107/09-obvezna razlaga). Obenem iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je podatke za odmero NUSZ davčni organ prejel od A., ki je lastnik in skrbnik podatkovne zbirke, ki je osnova za odmero NUSZ.

3. Toženka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo v delu, ki se nanaša na stavbo ... Toženka je tožničino pritožbo s svojo odločbo zavrnila.

4. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je predmet odmere del stavbe z ID znakom ..., ki predstavlja stanovanje v dvostanovanjski stavbi ... (toženka napačno navaja hišno št. ... – op. sodišča). Toženka je v zvezi s pritožbo pridobila mnenje A., na katerega se tožnica ni odzvala. Iz registra nepremičnin Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) je razvidno, da neto tlorisna površina navedenega dela stavbe znaša 809,00 m2, zato je bila od navedene površine izvedena tudi odmera NUSZ. Iz pojasnila GUSR izhaja, da je podatke o površini dela stavbe ID ... v letu 2013 posredoval en od solastnikov (59,00 m2), podatke o delu stavbe ID ... pa je leta 2018 vpisala GURS zaradi ugotovljenega odstopanja evidentirane površine stavbe od površine, izračunane v okviru kontrole podatkov. GURS je o tem obvestila enega od solastnikov in ga pozvala k popravi podatkov v 30 dneh, a popravljenih podatkov ni prejela – tožnica se na poziv GURS ni odzvala.

5. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Pojasnjuje, da stavbišče predmetne stavbe meri 125 m2. Sama je lastnica stanovanja v prvem nadstropju in mansarde, poslovni prostor v pritličju ni v njeni lasti. Po podatkih GURS je uporabna površina stanovanja v prvem nadstropju skupaj 120 m2 (tožnica navaja površine posameznih prostorov, navedeno predstavlja seštevek vseh površin – op. sodišča). Nemogoče je, da bi bila pri odmeri NUSZ upoštevana površina 809 m2 – to bi bilo mogoče le, če bi bila stanovanjska hiša 10-nadstropna stolpnica. Tožnica je na GURS vložila zahtevo za popravo izmere, naslednji dan so jo telefonsko obvestili, da izmera dejansko ni pravilna in je prišlo do napake. Toženka je tožničine navedbe, da je osnova za odmero nepravilna, povsem ignorirala in je upoštevala zgolj navedbe A. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek oz. izpodbijano odločbo spremeni. Zahteva tudi povrnitev sodne takse.

6. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnice in vztraja pri razlogih iz upravnih odločb. 7. Tožnica v nadaljnji vlogi sodišču predlaga, da odloži odločanje do vknjižbe etažne lastnine na predmetni stavbi. V dodatni vlogi se sklicuje na dopis A., iz katerega izhaja, da znaša površina njenega stanovanja v predmetni stavbi 115 m2. 8. Toženka v nadaljnji vlogi vztraja pri svojih stališčih.

9. Sodišče predlogu tožnice za odlog odločanja ni sledilo. V upravnem sporu namreč ni mirovanja postopka (prvi odstavek 58. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1), ravno tako v zadevi niso izkazani razlogi za prekinitev postopka po 205. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 (tožnica se na tam določene razloge izrecno niti ne sklicuje). Sodišče ob tem pojasnjuje še, da je presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega akta treba opraviti glede na dejansko stanje v času njegove izdaje, ne pa morebitno kasnejše (drugačno) dejansko stanje.

10. Tožba je utemeljena.

11. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ tožnici odmeril NUSZ za nepremičnini na območju A. Konkretno je sporna odmera NUSZ za tožničino nepremičnino na naslovu ... (ID stavbe ...), za katero iz izpodbijane odločbe izhaja površina 809 m2, ki ji tožnica ugovarja.

12. Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine z odločbo, U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014, med drugim odločilo, da se Zakon o davku na nepremičnine razveljavi (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena Zakona o davku na nepremičnine (3. točka izreka), med katerimi so (tudi) našteti prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84 in občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Po povedanem je (glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve) treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84 ter citirane določbe ZGO-1. 13. ZSZ/84 v 60. členu med drugim določa, da se nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe (prvi odstavek). Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile (drugi odstavek). ZGO-1 v 218.c členu določa, da občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča brezplačno pridobi podatke katastra stavb... (prvi odstavek). Občina obvesti lastnike stavb in delov stavb o podatkih, ki še niso vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki, ter z njimi povezanih gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom; javno naznanilo, ki se ga objavi na krajevno običajen način, mora vsebovati navedbo, da se razgrinjajo podatki za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, kje in kdaj so takšni podatki na vpogled ter jih seznanijo z možnostmi dajanja pripomb (drugi odstavek). Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku enega meseca, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (tretji odstavek). Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni (četrti odstavek).

14. V zvezi z odmero NUSZ je treba upoštevati tudi 404. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki med drugim določa, da davčni organ NUSZ zavezancem določi na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina.

15. Iz listin v upravnem spisu zadeve izhaja, da sta upravna organa v konkretnem primeru kot podlago za odmero NUSZ uporabila podatke o površini dela stavbe na ..., v lasti tožnice (ID ...), kot izhajajo iz evidenc A. Ta je podatke o površini navedenega dela stavbe, ki sicer ni vpisana v kataster stavb, pridobil iz registra nepremičnin GURS. Slednja pa je podatek o površini v register evidentirala sama, v okviru kontrole podatkov, ki je pokazala „močno odstopanje“ (prej) evidentirane površine od površine, izračunane iz podatkov o številu etaž stavbe in površine tlorisa stavbe.

16. Vrhovno sodišče je že v sklepu, I Up 80/2020 z dne 10. 6. 2020, pojasnilo, da je ureditev obračunavanja in plačevanja NUSZ specifična, saj v skladu s 404. členom ZDavP-2 davčni organ odločbe o NUSZ izdaja (po uradni dolžnosti) na podlagi podatkov, ki jih zbere in jih davčnemu organu posreduje občina. Ne glede na to, da je že v postopku ugotavljanja za odmero NUSZ potrebnih podatkov na občini predvideno sodelovanje davčnega zavezanca, pa se ta postopek ne zaključi z upravnim aktom (občine), temveč se o tem, kdo je zavezanec za plačilo NUSZ in v kakšni višini, odloči šele z odmerno odločbo davčnega organa toženke, izdano na podlagi ZDavP-2. To pa pomeni, da je davčni organ tisti, ki skladno z ZDavP-2 vodi davčni in s tem tudi ugotovitveni postopek odmere NUSZ. Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo eno od podlag za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje tej evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v svoje evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu za potrebe odmere NUSZ, so torej (lahko) predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odmerno odločbo toženke. V sodbi in sklepu, X Ips 6/2020 z dne 10. 6. 2020, je Vrhovno sodišče pojasnilo tudi, da čeprav je bil zavezanec neskrben in v okviru predpisanih možnosti občini ni sporočil predpisanih podatkov, ni omejen pri uveljavljanju napak (v tedaj obravnavani zadevi očitne napake v smislu drugega odstavka 90. člena ZDavP-2) pri ugotavljanju dejanskega stanja pri odmeri NUSZ oziroma pri možnosti izpodbijanja pravilne ugotovitve dejanskega stanja s pravnimi sredstvi zoper odločbo o odmeri NUSZ.

17. V konkretni zadevi je tožnica po prejemu izpodbijane odločbe vložila pritožbo, v kateri je jasno izrazila svoje nestrinjanje s površino, ki je bila uporabljena kot podlaga za odmero NUSZ za nepremičnino ID ..., po vročitvi odgovora A. na pritožbo pa to izpostavila kot nepravilno ter opozorila, da stavba zajema tudi druge prostore, ki niso v njeni lasti. Kljub tako podanemu ugovoru, toženka pravilnosti uporabljene osnove (površine) za odmero NUSZ v pritožbenem postopku ni posebej preverjala, pač pa se je s tem v zvezi zgolj v celoti ponovno oprla na podatke in pojasnila, kot so ji bili posredovani s strani A. Ob tem se je posebej sklicevala tudi na dejstvo, da tožnica na poziv GURS, kot ji je bil posredovan v letu 2018, ni posredovala drugačnih podatkov. Toženka je ob tem povsem spregledala očitno nekonsistentnost posredovanih podatkov o površini tožničine nepremičnine. Iz izpiska (GURS) iz registra nepremičnin, ki je bil upravnemu organu posredovan v okviru odgovora A. na tožničino pritožbo (in je del upravnega spisa zadeve), namreč izhaja, da stavbišče (površina zemljišča pod stavbo) celotne stavbe ID ... znaša skupno 160 m2, da ima stavba štiri etaže ter da del te stavbe ID ..., ki je v lasti tožnice, predstavlja zgolj stanovanje št. 1 v etaži št. 2, v isti stavbi pa je tudi stanovanje št. 2, drugega lastnika, z oznako nepremičnine ID ... in površino 59,0 m2. Toženka je kljub navedenemu povsem nekritično in brez preizkusa sprejela s prej navedenimi povsem kontradiktoren podatek, da znaša za odmero NUSZ relevantna površina tožničinega dela navedene nepremičnine 809,00 m2. Že na prvi pogled je namreč očitno, da takšna površina ne more predstavljati pravilne površine tožničine nepremičnine, saj (tudi, če bi bili spregledani vsi ostali podatki o lastništvu posameznih delov stavbe) upoštevana površina 809,00 m2 znaša več, kot bi tudi teoretično lahko znašala površina celotne stavbe. Toženka v pritožbenem postopku (tudi ob upoštevanju njenega razpolaganja z navedeno listino GURS) po presoji sodišča tako ni ustrezno preizkusila tožničinega ugovora glede neustreznosti površine nepremičnine ID ..., ki je bila uporabljena za odmero NUSZ, s tem povezano relevantno dejansko stanje, ki je bilo v izpodbijani odločbi očitno napačno ugotovljeno, pa je tako ostalo napačno ugotovljeno tudi v pritožbenem postopku.

18. Iz predstavljenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo (zaradi enotnosti izreka je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo v celoti) ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu, da v ponovljenem postopku ponovno odloči o zadevi, pri čemer je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

19. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

20. Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).