Jedro

Pravdna stranka mora izročiti sodišču vloge v toliko izvodih, kolikor je treba za sodišče in nasprotno stranko. Pritožbeno sodišče zato sprejema tudi stališče pritožbe, da druga toženka ni nasprotna stranka v razmerju do prve toženke, temveč je nasprotna stranka v razmerju do prve toženke le tožnik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo prvotožene stranke, ki jo je 28. 10. 2020 vložila priporočeno po pošti zoper sodbo P 208/2015 z dne 28. 9. 2020. Kot razlog za zavrženje je navedlo, da prva toženka ni vložila pritožbe v zadostnem številu izvodov za njeno obravnavanje, jo je pa sodišče prve stopnje v pravnem pouku sodbe posebej opozorilo, da bo pritožbo zavrglo tudi v primeru, če ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, saj se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

2. Prva toženka je s pritožbo izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje z uveljavljanjem pritožbenih razlogov bistvena kršitev določb pravdnega postopka in zmotna uporaba materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in obravnavanje pritožbe. Navajala je, da je sodišče prve stopnje neupravičeno zavrglo pritožbo kot nepopolno in je s tem onemogočilo vsebinsko obravnavanje pritožbe. Spregledalo je, da nezadostno število izvodov pritožbe ne pomeni njene nepopolnosti, saj je imela pritožba z dne 28. 10. 2020 vse zahtevane sestavine iz 335. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je brez utemeljenega in pravičnega razloga zavrglo pritožbo prve toženke ne da bi jo predhodno pozvalo na predložitev manjkajočega izvoda, zgolj sklicevanje na okoliščino, da je sodišče v pravnem pouku opozorilo vse stranke na predložitev treh izvodov morebitne pritožbe, ne bi smelo vplivati na vsebinsko obravnavo pritožbe. Pri naknadni predložitvi manjkajočega izvoda pritožbe ne bi šlo za njeno dopolnitev, ki je morebiti 336. člen ZPP ne dopušča, zato je odločitev sodišča prve stopnje nerazumna. Nepopolnost pritožbe se sme gramatikalno prenesti zgolj na tiste pomanjkljivosti vložene pritožbe, ki se tičejo njenih obveznih sestavin, kot jih določa 335. člen ZPP, ne pa da se te neupravičeno širijo tudi na vložitev premalo vloženih izvodov pritožbe za sodišče in nasprotno stranko. Po mnenju prve toženke to pravilno ne izključuje uporabe petega odstavka 108. člena ZPP, če gre za manjkajoče izvode vložene vloge – pritožbe. Sodišče bi ravnalo v skladu z zakonom in hkrati pravično, ko bi ob ugotovitvi, da je prva toženka pri posredovanju števila izvodov pritožbe naredila napako, le-to pozvalo na predložitev še manjkajočega izvoda v skladu s 108. členom ZPP in šele nato, če prva toženka ne bi sledila temu pozivu, pritožbo prve toženke kot nepopolno zavrglo. Tudi iz sodne prakse izhaja, da nezadostno število izvodov ne pomeni nepopolnosti pritožbe in v takšnem primeru mora sodišče, kot je to določeno v petem odstavku 108. člena ZPP, vložniku naložiti, naj v določenem roku to stori. Šele v primeru, če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. Zavrženje pritožbe v konkretnem primeru predstavlja nesorazmeren poseg v strankino pravico do sodnega varstva. Prva toženka pa je vložila pritožbo v dveh izvodih, in sicer za sodišče in za nasprotno stranko – tožečo stranko. Strogo gramatikalno po njenem mnenju ni storila kršitve zaradi vložitve nezadostnega števila izvodov pritožbe. Prvotoženi stranki je po mnenju sodišča prve stopnje izostal izvod za drugotoženko, ki pa v postopku ni nastopala kot nasprotna stranka prvi toženki. Toženki sta solidarno odgovorni za nastalo škodo tožnici, pri čemer je jasno, da je prva toženka tista, ki bi v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo izplačala škodo tožnici v imenu druge toženke. Pritožba prve toženke se nanaša samo na višino škode, le-to pa pritožbeno izpodbijata obe toženki. Sodišče prve stopnje preširoko interpretira določbo 106. in 108. člena ZPP na škodo prve toženke, kar je nedopustno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi 343. člena ZPP je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, slednja pa v 1. točki določa, da mora pritožba obsegati navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, v 4. točki pa določa, da mora pritožba obsegati podpis pritožnika. Tudi stališče sodne prakse je, da vloga, tudi pritožba, vložena v nezadostnem številu izvodov za sodišče in stranke postopka, ni nepopolna vloga oziroma nepopolna pritožba (VS RS Cp 11/2016, VSL I Cp 3842/2010, VSL II Cpg 1067/2014). Določba 106. člena ZPP določa, da vloge, ki jih treba vročiti nasprotni stranki, se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči, to velja tudi za priloge. Druga toženka ni nasprotna stranka prvi toženki, obe nastopata kot tožena stranka. Drži tudi pritožbena trditev, da se pritožba prve toženke ne nanaša na morebitno pomanjkanje jamstva po sklenjeni zavarovalni pogodbi, niti ne na sam temelj odgovornosti druge toženke, temveč samo na višino, katero pa pritožbeno izpodbijata obe toženki.

5. Glede na določbo 106. člena ZPP mora pravdna stranka izročiti sodišču vloge v toliko izvodih, kolikor je treba za sodišče in nasprotno stranko. Pritožbeno sodišče zato sprejema tudi stališče pritožbe, da druga toženka ni nasprotna stranka v razmerju do prve toženke, temveč je nasprotna stranka v razmerju do prve toženke le tožnik.

6. Ker je prva toženka predložila pritožbo z dne 28. 10. 2020 v dveh izvodih, jo je vložila v zadostnem številu za sodišče in za tožnika, ki je edina njena nasprotna stranka.

7. Tako stališče potrjuje tudi komentar k 106. členu ZPP (Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, str. 434, komentar avtorice mag. Nine Betetto), ki pravi, da ″Zakon ne nalaga vložniku, da predloži izvode vlog in prilog za stranke, ki nastopajo na isti strani kot vložnik.‶.

8. Glede na vse obrazloženo je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbi 343. člena v zvezi s 335. členom ZPP in ni uporabilo določbe 106. člena ZPP, to pa je posledično vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

9. Pritožba je zato utemeljena in ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

10. Sodišče prve stopnje bo moralo opraviti postopek s pritožbo (izvod izročiti tožniku) z dodelitvijo roka za vložitev odgovora nanjo in jo nato predložiti v obravnavanje pritožbenemu sodišču (344. in 345. člen ZPP).