Jedro

Odstop od sodne prakse višjih sodišč ni razlog za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. V prometni nesreči, ki se je 11. 7. 2003 zgodila na M. v Celju, sta bila udeležena M. J. kot voznik motorja in N. Đ. kot voznik osebnega avtomobila. Vsak od njiju je zahteval povrnitev škode od zavarovalnice nasprotnega udeleženca prometne nesreče. Okrožno sodišče v Celju je njuna zahtevka obravnavalo v ločenih pravdah. V obeh se je toženi zavarovalnici kot stranski intervenient pridružil tisti udeleženec prometne nesreče, ki v pravdi ni nastopal kot tožnik.

2. V pravdi, ki teče na podlagi tožbe M. J., je o podlagi tožbenega zahtevka z vmesno sodbo pravnomočno odločeno tako, da je zavarovalnica N. Đ. odgovorna za 70 % tožnikove škode, tožnikov prispevek pa znaša 30 %.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil stranski intervenient N. Đ. Trdi, da je Višje sodišče v Celju zmotno uporabilo materialno pravo in da odločitev odstopa od primerljive sodne prakse višjih sodišč. Opozarja, da je bilo v pravdi, ki zaradi škode, izvirajoče iz istega škodnega dogodka, teče na podlagi njegove tožbe, odločeno, da znaša odgovornost M. J. oziroma njegove zavarovalnice 40 %, torej več kot po pravnomočni odločitvi v konkretni zadevi. V zvezi z odstopom od sodne prakse se sklicuje še na sodbo Višjega sodišča v Mariboru Cp 1772/2002, ki je prestala revizijski preizkus.

4. Predlog ni popoln.

5. Po določbi četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

Tem strogim formalnim zahtevam predlagatelj ni zadostil, saj sploh ni navedel spornega pravnega vprašanja, pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Ker spornega pravnega vprašanja ni navedel, tudi ni mogel obrazložiti, zakaj ga je sodišče druge stopnje rešilo nezakonito.

6. Po določbi petega odstavka 367. b člena ZPP mora predlagatelj, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.

Predlagatelj ni zatrjeval odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pač pa odstop od sodne prakse višjih sodišč, kar po določbah 367. a člena ZPP ni razlog za dopustitev revizije. Poleg tega odločb višjih sodišč, na katere se je skliceval, razen sodbe za plačilo odškodnine po njegovi tožbi za škodo iz istega škodnega dogodka, ni predložil. 7. Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku 367. b člena ZPP, se skladno z določbo šestega odstavka istega člena predlog za dopustitev revizije zavrže. Tako je Vrhovno sodišče postopalo tudi v konkretnem primeru.