Jedro

Prekrškovni organ ni kršil 57. člena ZP-1, saj so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plačilnega naloga, kot tudi za njegovo vročitev po določbah ZUP.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani plačilni nalog se razveljavi in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Ž. T. je bil s plačilnim nalogom Postaje prometne policije Maribor (v nadaljevanju prekrškovni organ) z dne 2. 3. 2010 spoznan za odgovornega storitve prekrška po c) točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1). Prekrškovni organ je storilcu izrekel globo v znesku 500 EUR in 5 kazenskih točk. Storilec prekrška zoper plačilni nalog ni vložil zahteve za sodno varstvo.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec zaradi kršitve prvega in petega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Navaja, da je Ž. T., kateremu je bil izpodbijani plačilni nalog vročen po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) z javnim naznanilom, po pravnomočnosti plačilnega naloga dne 27. 7. 2010 na Ministrstvo za pravosodje poslal dopis, v katerem je navedel, da ni storil očitanega mu prekrška, o čemer je ministrstvo obvestilo prekrškovni organ, ki je ugotovil, da je bil Ž. T. plačilni nalog izdan neupravičeno. Iz fotografije, ki jo je posnel prekrškovni organ s pomočjo radarja, s katerim je zaznal predmetni prekršek, je namreč razvidno, da je storilec prekrška voznik belega vozila Hyundai, medtem, ko je Ž. T. lastnik belega vozila VW. Glede na določbi prvega in petega odstavka 57. člena ZP-1 mora prekrškovni organ po zaznavi oziroma ugotoviti prekrška plačilni nalog izdati in vročiti kršitelju. Predpogoj izdaje in vročitve plačilnega naloga je, da prekrškovni organ ugotovi kdo je kršitelj, v nasprotnem primeru plačilnega naloga ne more pravilno izdati in ne vročiti. Prekrškovni organ je z izdajo plačilnega naloga Ž. T., torej osebi, ki ni izvršila predmetnega prekrška, namesto dejanskemu storilcu, kršil določbi prvega in petega odstavka 57. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani plačilni nalog razveljavi in zadevo vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilstva za varstvo zakonitosti ni bila vročena storilcu Ž. T., ker se je pošiljka vrnila z oznako preseljen, sledeč podatkom Centralnega registra prebivalstva pa ima imenovani še vedno stalno bivališče na naslovu, kjer je bil opravljen poizkus vročitve.

B.

4. Ugotavljanje odločilnih dejstev v postopku pred prekrškovnim organom (hitri postopek) po določbi prvega odstavka 55. člena ZP-1 poteka brez odlašanja, hitro in enostavno, kar velja še posebej takrat, ko se o prekršku odloči s plačilnim nalogom, ki je namenjen predvsem obravnavi enostavnih dejanskih stanov. Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku (drugi odstavek 57. člena ZP-1), se kršitelju po določbi prvega odstavka 57. člena ZP-1 izda in vroči takoj na kraju prekrška, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav. Po določbi petega odstavka 57. člena ZP-1 se kršitelju, če mu ni mogoče izdati in vročiti plačilnega naloga takoj na kraju prekrška, le-ta vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Kršitelju morajo biti tudi v teh položajih zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka (prim. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 18. 3. 1999, opr. št. Up-120/97).

5. Policisti Postaje prometne policije Maribor so dne 2. 3. 2010 s pomočjo radarja Multinova ugotovili in slikovno zabeležili prekoračitev največje dovoljene hitrosti na regionalni cesti, kjer je bila hitrost omejena na 50 km/h, in sicer za 26 km/h. Na podlagi posnete fotografije je prekrškovni organ upoštevaje določbo 233. člena ZVCP-1, ki ureja odgovornost lastnika vozila ugotovil, da je bil storilec obravnavanega prekrška Ž. T., kateremu je izdal plačilni nalog zaradi prekrška po c) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1. Ž. T. zoper navedeni plačilni nalog, ki mu je bil vročen po določbah ZUP, ni vložil zahteve za sodno varstvo. Glede na navedeno ne gre pritrditi vložniku zahteve, ki uveljavlja kršitev prvega in petega odstavka 57. člena ZP-1, saj so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plačilnega naloga, kot tudi za njegovo vročitev po določbah ZUP. Prekrškovni organ je namreč ugotovil prekršek z uporabo ustrezne tehnične naprave in ker storilcu plačilnega naloga ni bilo moč vročiti na kraju prekrška, je vročitev opravil na podlagi petega odstavka 57. člena ZP-1, skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Trditve zahteve, da je prekrškovni organ izdal in vročil plačilni nalog osebi, ki ni storila obravnavanega prekrška in ne njegovemu storilcu, se opira na nova dejstva, ki v izpodbijanem pravnomočnem plačilnem nalogu niso bila ugotovljena, zato po vsebini predstavlja uveljavljanje razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

6. Vendar pa v primeru, ko nastane Vrhovnemu sodišču pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, zoper katero je vložena, s sodbo, s katero odloči o zahtevi za varstvo zakonitosti, to odločbo razveljavi na podlagi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1. Kot opozarja vrhovni državni tožilec, je iz posnete fotografije razvidno, da je predmetni prekršek storil voznik belega vozila znamke Hyundai in da so prvi štirje znaki registrske številke kršiteljevega vozila MB 01. Po podatkih izpodbijanega plačilnega naloga pa je Ž. T. lastnik vozila znamke VW z registrsko št. MB 02. Upoštevaje tudi dopis Ž. T. z dne 22. 7. 2010, poslan Ministrstvu za pravosodje, po prejetem obvestilu o doseženih kazenskih točkah, v katerem zatrjuje, da ne živi več v Sloveniji, kjer se tudi ne giblje več od 4. 6. 2005, saj živi na Hrvaškem, zaradi izogibanja prestajanju izrečene mu zaporne kazni, kot tudi pobudo prekrškovnega organa iz katere izhaja, da je policist pri pisanju plačilnega naloga napačno zapisal registrsko številko vozila in posledično napačno izdal plačilni nalog Ž. T., Vrhovno sodišče ugotavlja, da obstaja precejšen dvom v pravilnost ugotovitve izpodbijanega plačilnega naloga, da je bil storilec očitanega prekrška Ž. T. 7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijani pravnomočni plačilni nalog razveljavilo (427. člena ZKP v zvezi s členom 171. ZP-1) ter zadevo vrnilo Postaji prometne policije Maribor v novo odločanje.