Jedro

Drži, da mora sodišče v postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, tudi po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze. Vendar je treba upoštevati tudi, da je pritožba samostojno pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Predmetni pritožbi sta v veliki meri identični, deloma dobesedno prepisani, hkrati pa z nosilnimi razlogi obeh izpodbijanih sklepov ne vzpostavita vsebinske polemike. Ne v eni ne v drugi pritožbi pritožnica ne pove, katere njene navedbe oziroma dokaze ali dokazne predloge bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Pritožba navaja, da je sodišče zaključke napravilo brez kakršnekoli vsebinske presoje in obrazložitve - dejansko drži prav nasprotno, brez kakršnekoli vsebinske obrazložitve sta obe pritožbi. Tako prazno, frivolno pritoževanje pravzaprav pomeni zlorabo procesnih pravic (11. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitvi sodišča prve stopnje:

1.Prva dva udeleženca postopka sta razvezana zakonca, ki imata tri hčerke, stare 10, 12 in 14 let. Sodišče prve stopnje v zvezi z družino A. vodi več postopkov; v konkretnem se odloča o izreku ukrepov trajnejšega značaja. Oba starša trpita za resnimi duševnimi motnjami: oče je invalidsko upokojen zaradi shizofrenije, pri materi je prisotna shizotipska osebnostna motnja s paranoidnimi simptomi. V obširnem in zapletenem postopku je sodišče prve stopnje izdajalo različne sklepe o začasnih odredbah ter odločalo o predlogih udeležencev (predvsem matere - pritožnice). Med drugim je deklicam postavilo kolizijskega skrbnika po 269. členu Družinskega zakonika.

2.Z začasno odredbo z dne 28. 12. 2023 je vse tri deklice začasno odvzelo staršema in jih namestilo v zavod (B.), staršema pa začasno odvzelo praktično vse pravice glede otrok (odločanje v zvezi s šolanjem, zdravljenjem itd.). Trenutno so deklice nameščene v zgoraj omenjeni strokovni center in obiskujejo osnovno šolo v C.

3.Z izpodbijanim sklepom z dne 24. 1. 2024 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog udeleženke D. A. (v nadaljevanju tudi: mati) z dne 19. 12. 2023 za izdajo začasne odredbe, s katero naj se odredi šolanje na domu za vse tri mladoletne hčerke.

4.Z izpodbijanim sklepom z dne 15. 2. 2024 je sodišče zavrnilo predlog matere za izdajo začasne odredbe z dne 20. 12. 2023, dopolnjen dne 30. 1. 2024, s katerim je mati predlagala, da naj kolizijski skrbnik deklice spremlja v šolo in iz šole, hodi na govorilne ure in roditeljske sestanke ter opravlja druge aktivnosti, ki bi sicer pritikale staršema v zvezi s šolanjem deklic v osnovni šoli.

Pritožbeni postopek:

5.Zoper oba sklepa se pritožuje D. A. po odvetniku.

6.Pritožbi sta si po vsebini zelo podobni, deloma dobesedno identični, v njiju pa pritožnica kot bistveno navaja, da mora sodišče v družinskih postopkih po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in interesi otrok ter po potrebi tudi ugotavljati dejstva, ki jih udeleženci niso navedli in izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali. Prvostopenjsko sodišče je prezrlo navedbe pritožnice, njene že predložene dokaze in dokazne predloge ter "brez kakršnekoli vsebinske presoje in obrazložitve zaključilo, da predlagani začasni ukrep ni primeren za varstvo koristi otrok." V pritožbi zoper sklep z dne 24. 1. 2024 še navaja, da je nasprotna udeleženka jasno navedla, da so bile z zavrnitvijo šolanja na domu kršene ustavno zavarovane pravice tako deklic kot nasprotne udeleženke ter njihove pravice, ki jih zagotavlja zakon.

7.Udeleženec E. A. je odgovoril na obe pritožbi ter predlagal njuno zavrnitev.

Presoja pritožbenega sodišča:

8.Pritožbi nista utemeljeni.

9.Drži, da mora sodišče v postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, tudi po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze. Vendar je treba upoštevati tudi, da je pritožba samostojno pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Predmetni pritožbi sta v veliki meri identični, deloma dobesedno prepisani, hkrati pa z nosilnimi razlogi obeh izpodbijanih sklepov ne vzpostavita vsebinske polemike. Ne v eni ne v drugi pritožbi pritožnica ne pove, katere njene navedbe oziroma dokaze ali dokazne predloge bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Pritožba navaja, da je sodišče zaključke napravilo brez kakršnekoli vsebinske presoje in obrazložitve - dejansko drži prav nasprotno, brez kakršnekoli vsebinske obrazložitve sta obe pritožbi. Tako prazno, frivolno pritoževanje pravzaprav pomeni zlorabo procesnih pravic (11. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

10.V zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 24. 1. 2024 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nasprotna udeleženka v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe res navedla, da naj bi bile z zavrnitvijo šolanja na domu kršene pravice deklic in nasprotne udeleženke, vendar navedbe stranke ni mogoče enačiti z ugotovljenimi dejstvi ali pravnimi zaključki. Sodišče prve stopnje je v 7. točki izpodbijanega sklepa ugotovilo, da pritožnica sploh ni pojasnila, zakaj ocenjuje, da so deklice ogrožene (kar je osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v družinskih postopkih - primerjaj 161. člen DZ), če se izobražujejo v šoli in ne na domu, teh ugotovitev pa pritožba konkretizirano ne izpodbija.

11.Pritožba zoper sklep z dne 15. 2. 2024 se ne sooči z obrazložitvijo sodišča prve stopnje (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da to, kar je predlagala mati v zavrnjenem predlogu za zavarovanje, niso naloge in pristojnosti kolizijskega skrbnika. Pritožbeno sodišče temu materialnopravnemu stališču pritrjuje kot pravilnemu.

12.V okviru pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zavrnitev materinih (vsebinsko praznih) predlogov v vseh pogledih materialnopravno pravilna in skladna z ugotovljenim dejanskim stanjem. Iz spisa je razvidno, da dokler so bile deklice v oskrbi pri materi, je bilo njihovo šolanje neredno. Ko jih je na domu obiskal kolizijski skrbnik, odvetnik E. E. mati najprej ni hotela odpreti, nato ni dopustila pogovora s hčerkami, ki so se skrivale v sobi in bile sredi dneva še v pižami, kolizijski skrbnik pa z njimi sploh ni mogel vzpostaviti kontakta ali se pogovoriti. Po oddaji v zavod in ko so začele obiskovati osnovno šolo v C., so vse tri deklice bistveno napredovale, popravile oziroma izboljšale številne razvojne in učne primanjkljaje (pred oddajo v zavod med drugim nekatere niso znale pravilno uporabljati jedilnega pribora in si umivati las) ter so v času bivanja v zavodu in šolanja v C. nekatere dosegle tudi lepe učne uspehe. S kolizijskim skrbnikom so na pogovorih v zavodu vzpostavile iskren in prisrčen kontakt, kar kaže na njihov napredek tudi na področju socialnih veščin (primerjaj poročili kolizijskega skrbnika z dne 27. 2. 2024 na redni številki 176 in z dne 20. 5. 2024 na redni številki 212 ter poročila ob zaključku šolskega leta 2024 na listovnih številkah 737-740). Tako je očitno, da je sedanje stanje, ko se deklice šolajo v javni šoli v C. in bivajo v zavodu, za deklice zelo koristno.

13.Glede na vse povedano in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

2Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

3Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 269

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11