Jedro

Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za potrebe nepremičnine parc. št. 311/5, k. o. X (katere lastnik je predlagatelj D. B.), dovolilo le nujno pot, ki poteka od javne poti s parc. št. 1/9, k. o. X preko parc. št. 2/10, k. o. X (ki je v lasti nasprotnih udeležencev L. Č. in K. Č., vsakega do ½) v širini 3.00 m in dolžini 2,92 m s površino 8,55 m2 ter nadalje po parc. št. 2/1, k. o. X (ki je v lasti nasprotnega udeleženca A. J. do celote) v dolžini 79,10 m s površino 241,33 m2, v skupni površini nujne poti 249,88 m2 (vse do parcele predlagatelja 2/5, k. o. X), vse kot je razvidno iz skice izvedenca V. Z. (l. št. 28: predlog za določitev nujne poti, 25.3.2004 – na skici označeno z oranžno barvo).

2. Uporabo nujne poti je dovolilo za hojo in vožnjo z osebnimi vozili in po potrebi z večjimi vozili v primeru gradnje. Predlagatelju je tudi naložilo plačilo odškodnine L. Č. in K. Č., vsakemu po 180,00 EUR in nasprotnemu udeležencu A. J. 15.600,00 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestim.

3. Zoper tak sklep se pritožuje tretji nasprotni udeleženec A. J., ki v pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da zaradi tega, ker ZNP nima posebnih določb do kdaj je mogoče spremeniti predlog, ni mogoče uporabiti določb ZPP o omejitvah možnosti razširitve tožbe na novega toženca. Takšno stališče je izrazilo Vrhovno sodišče v odločbi II Ips 95/2001. Pasivna legitimacija pritožnika ni podana, saj ni pristopil na subjektivno spremembo predloga in se je temu upiral. Napačna je ugotovitev vrednosti za odmero in iz izvedenskega mnenja ne izhaja razumljiva pot, po kateri je izračunana višina odmere. V zadevi so nasprotni udeleženci angažirali več priznanih strokovnjakov, dr. Ž., dr. Z. in dr. G. , ki so ugotovili, da varianta I izvedenca A. in primera in je po njihovem mogoče najbolj sprejemljiva varianta II. Dokazne predloge po zaslišanju navedenih izvedencev in postavitvi novega izvedenca je sodišče zavrnilo, čeprav so bili predlogi za postavitev novega izvedenca konkretizirani. Sodišče bi moralo najmanj zaslišati Ž. in G., kot izvedeni priči. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravnomočna v delu, ko poteka po parceli 2/10 k. o. X, last nasprotnih udeležencev L. in K. Č.

6. Sodišče dovoli nujno poti za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (člen 88, SPZ). V obširnem in dolgotrajnem postopku je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da parcela predlagatelja 2/5 nima povezave z javno cesto in da je najbolj primeren pristop do te parcele po parceli pritožitelja 2/1, vse druge predlagane variante pa so bodisi neprimerne ali nesorazmerne s stroški in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. Za te ugotovitve je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage v ugotovitvah izvedenca V. Z. in B. A., pa tudi iz samega namena in kulture parcele 2/1 izhaja, da je pot ki je namenjena za dostop do parcel 2/9 do 2/5 in so bile v lasti nasprotnega udeleženca L. Č. ter očitno namenjene za gradnjo, saj tako izhaja iz prostorskih aktov. Odsvojitev parcele 2/1 v teku postopka na nasprotnega udeleženca A. J., tega ne more spremeniti, saj navedena sporna parcela zaradi ozke širine za kaj drugega kot za pot ni primerna in je bil tak tudi namen prvotnega lastnika L. Č. Neutemeljeni so ugovori pritožnika, da bi za razširitev predloga na pritožnika bila potrebna njegova privolitev po določbi člena 187 ZPP. Do razširitve predloga je prišlo le zaradi spremembe lastništva med postopkom. Sodna praksa je že zavzela stališče, da glede na določbe ZNP ni mogoče smiselno uporabiti določb ZPP o omejitvah možnosti razširitve tožbe na novega toženca (glej odločbe US RS II Ips 347/96 in II Ips 56/95), saj ZNP nima posebnosti določb o tem, do kdaj je mogoče spremeniti predloga, glede udeležencev postopka pa v členu 19 ZNP določa, da so poleg predlagatelja in osebe, proti kateri je predlog vložen, to še oseba glede katere se vodi postopek ter osebe katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Soglasje pritožnika za razširitev predloga nanj tako ni potrebno. Višina nadomestila je po oceni sodišča več kot primerna, prej visoka kot nizka in je pritožba, ko graja to višino, neutemeljena. Dejansko stanje je dovolj razčiščeno z izvedenci postavljenimi v tem postopku in ni nikakršna potreba po zaslišanju izvedencev A. A., dr. D.Z. in dr. G. Gr., ki so izdelali mnenje po naročilu pritožnika, prav tako pa postavitvi novega izvedenca, kot predlaga v pritožbi pritožnik.

7. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365, točka 2 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).