Jedro

Dajatveni izrek prvostopne sodbe je treba povezati s pravnomočnim ugotovitvenim izrekom sodbe opr. št. P 267/92. Zaradi te sodbe je bil namreč zavržen ugotovitveni del tožbe v tej pravdi. Ker je bila navedena ugotovitvena sodba ovira za ponovno odločanje o ugotovitvenem zahtevku, ki je vseboval natančnejši prostorski opis sporne služnosti, je treba prejšnjo ugotovitveno sodbo šteti kot sestavni del zemljiškoknjižne listine, katere drugi del je sodba z dajatvenim izrekom v tej pravdi.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka kot lastnica parcele št.163/5 vl. št... k.o... izstaviti tožnici zemljiškoknjižno listino za vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi kmetijskimi stroji in priključki v korist gospodujoče nepremičnine parc. št.161/3 vl. št... k.o... v 15 dneh in ji povrniti 61.890,00 SIT pravdnih stroškov. Ugotovitveni del tožbe pa je zavrglo.

Ugotovilo je, da je bil obstoj služnosti že pravnomočno ugotovljen s sodbo opr. št. P 267/92 z dne 23.2.1995. Ker je tedanji toženec A. O. med pravdo odtujil parc. št. 163/5 k.o..., mu sodišče ni naložilo izstavitve zemljiškoknjižne listine. Lastnica te parcele je zdaj toženka, zato mora ona izstaviti tožnici ustrezno zemljiškoknjižno listino.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Ugotovilo je, da je sodba prve stopnje ustrezna listina za vknjižbo služnostne pravice.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožbeni zahtevek ni sklepčen, ker ni opisan potek služnostne poti in njene dimenzije. S tem je dana možnost tožeči stranki, da služnost izvaja poljubno po celi služni parceli. Sklicuje se na določbo 20. člena Pravilnika o vodenju zemljiške knjige, ki zahteva natančen vsebinski in prostorski opis služnostne pravice. Sodbi druge stopnje očita, da ni odgovorila na pritožbene navedbe, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Ista kršitev je podana, ker izrek ne navaja, v breme katere služeče parcele mora toženka izstaviti zemljiškoknjižno listino. Tudi stroškovni izrek ni obrazložen. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbo druge stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje, podrejeno pa, da razveljavi (verjetno mišljeno: spremeni) obe sodbi in zavrne tožbeni zahtevek.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodba nalaga toženki kot lastnici parcele št. 163/5 vl. št... k.o..., da izstavi listino, s katero bo mogoče vknjižiti služnostno pravico hoje in vožnje z vsemi kmetijskimi stroji in priključki v korist gospodujoče nepremičnine parc. št... vl. št... k.o... Toženka lahko svojo obveznost po tej sodbi izpolni tako, da sestavi listino z opisom poteka služnostne poti v skladu s tem, kot ta pot zdaj dejansko poteka in kakor je bilo o njej razsojeno s pravnomočno sodbo opr. št. P 267/92. Na ta način lahko prepreči morebitno nepravilno izvajanje te služnosti. Vsekakor pa je treba dajatveni izrek prvostopne sodbe povezati s pravnomočnim ugotovitvenim izrekom sodbe opr. št. P 267/92. Zaradi te sodbe je bil namreč zavržen ugotovitveni del tožbe v tej pravdi. Ker je bila navedena ugotovitvena sodba ovira za ponovno odločanje o ugotovitvenem zahtevku, ki je vseboval natančnejši prostorski opis sporne služnosti, je treba prejšnjo ugotovitveno sodbo šteti kot sestavni del zemljiškoknjižne listine, katere drugi del je sodba z dajatvenim izrekom v tej pravdi.

Izostanek besede "služna" pri parceli št. 163/5 k.o... ni taka napaka, da bi bil zaradi nje izrek sodbe nerazumljiv ali neizvršljiv.