13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 472/2000 z dne 11. 4. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 164/99 z dne 22. 12. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je ustavna pritožnica (tedaj tožnica) uveljavljala tožbeni zahtevek, s katerim je zahtevala sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje po določbah Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, 18/91 in nasl. - v nadaljevanju SZ). Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Zoper tako sodbo se je pritožila tožena stranka, Višje sodišče pa je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek pritožnice zavrnilo. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je pritožnica vložila revizijo, Vrhovno sodišče pa je revizijo zavrnilo. Višje in Vrhovno sodišče sta svoji odločitvi oprli na stališče, da pritožničine vloge z dne 21. 12. 1992 ni mogoče šteti za zahtevo imetnika stanovanjske pravice za odkup stanovanja po 117. členu SZ, ter na stališče, da je zahteva za odkup stanovanja (v izmeri 30,63 m2), ki jo je pritožnica podala šele v pripravljalni vlogi z dne 22. 11. 1993, glede na prekluzivni dvoletni rok iz 123. člena SZ prepozna.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sodbi Višjega in Vrhovnega sodišča. Zatrjuje, da sta zgoraj navedeni stališči, na katerih temeljita izpodbijani sodbi, brez razumne pravne obrazložitve in tudi v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in odločitvami v podobnih primerih. Pritožnica zato meni, da ji je bila z izpodbijanima sodbama kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje, da sta stališči Višjega in Vrhovnega sodišča, na katerih temeljita izpodbijani sodbi, brez razumne pravne obrazložitve, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Vendar bi za kršitev te ustavne pravice lahko šlo le, če bi bilo v izpodbijanih sodbah zavzeto pravno stališče tako očitno napačno in brez razumne pravne obrazložitve, da bi ga bilo mogoče oceniti za arbitrarno ali samovoljno, česar pa Ustavno sodišče v obravnavanem primeru ni ugotovilo. Višje in Vrhovno sodišče sta namreč svoji pravni stališči obrazložili in ju utemeljili z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti. Zgolj okoliščina, da izpodbijana odločitev sodišča ni v korist pritožnice, pa ne zadošča za sklep o kršitvi omenjene ustavne pravice.

5.Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben tudi očitek pritožnice, da odločitev Višjega in Vrhovnega sodišča odstopa od ustaljene sodne prakse. Vendar pritožnica te svoje trditve z ničimer ne konkretizira. Pri tem niti ne navede, ali gre za prakso Vrhovnega ali nižjih sodišč. Zato te kršitve ni mogoče preizkusiti.

6.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger