26. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zdenka Lipovca iz Kopra na seji dne 26. maja 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 187. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 12/03 – ur.p.b., 2/04 in 36/04 – ur.p.b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija določbo drugega odstavka 187. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da je za spremembo tožbe, s katero tožeča stranka namesto prvotne tožene stranke toži koga drugega, potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke, če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, pa je potrebna tudi njena privolitev. Pobudnik meni, da je izpodbijana določba v neskladju s 14., s 15. in z 22. členom ter s prvim odstavkom 23. člena Ustave, s 184. členom, s prvim odstavkom 187. člena in s 318. členom ZPP.

2.Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

3.Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje s priložitvijo sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp 511/2001 z dne 12. 6. 2003, s katerim je to sodišče ugodilo pritožbi četrte tožene stranke in razveljavilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožnik upravičen do razporeditve na določeno delovno mesto ter do razlike v plači in solidarnostne pomoči. Ugotovilo je, da četrti toženi stranki, ki je kasneje vstopila v pravdo, v postopku na prvi stopnji ni bila dana možnost, da se izjavi o (razširjenem) tožbenem zahtevku pritožnika, sodišču prve stopnje pa je tudi naložilo, naj v nadaljevanju postopka najprej odloči o tem, ali bo dovolilo subjektivno spremembo tožbe, razširitev tožbe na četrto toženo stranko. Pobudnik zatrjuje, da izpodbijana določba ZPP četrti toženi stranki omogoča, da z molkom ali z nasprotovanjem vstopu v pravdo doseže, da o njegovem zahtevku sodišče nikoli ne bo odločalo. Z navedenim pobudnik ni izkazal, da ima neposreden pravni interes za vložitev pobude. Iz pobude in njenih prilog namreč ne izhaja, da bi sodišče o tem, ali gre za spremembo tožbe ali ne ter ali je potrebna privolitev tožene stranke, sploh že odločalo. Tudi če bi v nadaljevanju pravdnega postopka, na katerega se pobudnik pri utemeljevanju pravnega interesa sklicuje, prišla v poštev izpodbijana določba drugega odstavka 187. člena ZPP, ni mogoče vnaprej predvideti, kakšna bo v zvezi s tem odločitev sodišča. Zoper morebitno zanj neugodno odločitev bo imel pritožnik na voljo pritožbo in pobudo za presojo določb, na katerih bi temeljila takšna odločitev. Ker pobudnik ne izkazuje pravnega interesa, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj