Jedro

ZFPPIPP ureja položaj, ko predmet izvršbe hkrati predstavlja stečajno maso in predmet izvršbe, in razmerje med upnikom in dolžnikom, ki je hkrati stečajni dolžnik. Pritožnik pa ni v stečajnem postopku, zato po naravi stvari zanj določbe ZFPPIPP ne veljajo.

Iz 280. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da pride v poštev le v primeru, če je premoženje last stečajnega dolžnika. V četrtem odstavku 280. člena ZFPPIPP je tako predpisano, da se prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku. V stečajnem postopku se lahko prodaja le premoženje stečajnega dolžnika (320. člen ZFPPIPP). V konkretnem primeru pa nepremičnina, s katero se nadaljuje izvršba, po stanju zemljiške knjige ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika, temveč premoženje realnega dolžnika, to je pritožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ustavilo z dnem 28. 9. 2016 (I. točka izreka sklepa) ter v zvezi z nepremičnino z ID znakom del stavbe ..., prej v lasti dolžnika, sedaj v lasti družbe X d.o.o., kot dolžnika na navedeni nepremičnini določilo novega lastnika - družbo X d.o.o. in izvršilni postopek nadaljevalo z družbo X d.o.o. kot hipotekarnim dolžnikom (II. točki izreka sklepa).

2. Hipotekarni dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Bistvo pritožbenih navedb je, da se je zoper glavnega dolžnika dne 28. 9. 2016 začel stečajni postopek in je predmetni izvršilni postopek ex lege, na podlagi določbe 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP prekinjen. Vpis lastninske pravica nanj je bil dovoljen s sklepom, ki je bil sprejet po začetku stečajnega postopka nad prvotnim lastnikom, in tako, kljub temu, da ta učinkuje za nazaj od 25. 9. 2015, ne more razveljaviti pravnih posledic stečajnega postopka začetega pred vpisom njegove lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ob začetku stečajnega postopka je bil lastnik nepremičnine še vedno stečajni dolžnika. Sodišče bi moralo sprejeti ustrezen deklaratoren sklep in izvršilni postopek prekiniti in po prekinitvi postopka ne bi smelo opravljati izvršilnih dejanj (sklep VSL II Ip 4275/2014 z dne 10. 12. 2014). Z izpodbijano odločitvijo se upnika postavlja v ugodnejši položaj v primerjavi z ostalimi upniki stečajnega dolžnika. Upnik bi namreč prišel do poplačila svoje terjatve, ki jo ima zoper stečajnega dolžnika tudi, če bi bila njegova terjatev v stečaju prerekana. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se II. točka izreka sklepa razveljavi, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa v II. točki izreka in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je glede na vsebino pritožbenih navedb in pravni interes štelo, da se pritožnik pritožuje zoper II. točko izreka sklepa.

5. Za odločitev v predmetni zadevi je bistveno naslednje dejansko stanje: - s sklepom o izvršbi z dne 31. 7. 2013 je bila dovoljena tudi izvršba na nepremičnino z ID znakom ... (v nadaljevanju nepremičnina), - izvršba je bila zaznamovana v zemljiški knjigi 26. 8. 2013, z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje vknjižena hipoteka, pri kateri je zaznamovana izvršba, to je od 17. 9. 2007, - zoper dolžnika se je 28. 9. 2016 začel stečajni postopek, ki se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. St..., - dne 21. 2. 2017 je bil v zemljiško knjigo pri predmetni nepremičnini kot lastnik vpisan hipotekarni dolžnik z začetkom učinkovanja vpisa 25. 9. 2015. 6. Pritožnik pravilno ugotavlja, da je bil glede na zemljiškoknjižno stanje v času začetka stečajnega postopka predmetni izvršilni postopek, v delu v katerem se vodi izvršba na nepremičnino, zoper dolžnika prekinjen, in sicer ex lege na podlagi zakona v skladu z določbo 2. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je izvršbo s sklepom z dne 8. 3. 2017 tudi prekinilo. Ključno vprašanje v predmetni zadevi je tako, ali obstajajo pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka zoper hipotekarnega (realnega) dolžnika. Pritožnik se sklicuje na zadevo sklep VSL II Ip 4275/2014 z dne 10. 12. 2014, vendar neutemeljeno. V tisti zadevi je višje sodišče sprejelo stališče, da po začetku stečajnega postopka, ne glede na to, ali so podani pogoji za prekinitev ali za ustavitev postopka, ne sme odločati o ugovoru dolžnika, ne pa, da ne sme odločati o nadaljevanju prekinjenega postopka. Smisel prekinitve postopka je namreč ravno v tem, da se po odpravi ovir za tek postopka, glede na okoliščine ta potem bodisi nadaljuje ali ustavi. V zadevi kot je ta, pa je višje sodišče že odločilo (glej VSL, sklep III Ip 1945/2017 z dne 27. 9. 2017).

7. Pritožnik se na določbe ZFPPIPP ne more uspešno sklicevati. ZFPPIPP ureja usodo izvršilnega postopka, če se nad dolžnikom začne stečajni postopek. Bistvo zakonske ureditve je, da se stečajna masa unovči v stečajnem postopku (glej tretji in četrti odstavek 132. člena ZFPPIPP, tudi tretji odstavek 370. člena ZFPPIPP). Le takrat, ko je predmet stečajne mase v izvršilnem postopku že prodan, se poplačilo upnikov (ločitvenih upnikov) opravi v izvršilnem postopku. ZFPPIPP torej ureja položaj, ko predmet izvršbe hkrati predstavlja stečajno maso in predmet izvršbe, in razmerje med upnikom in dolžnikom, ki je hkrati stečajni dolžnik. Pritožnik pa ni v stečajnem postopku, zato po naravi stvari zanj določbe ZFPPIPP ne veljajo. Povedano drugače. Pritožnik, ki je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižni lastnik predmeta izvršbe, se ne more sklicevati na kršitev ZFPPIPP. Iz spisa tudi izhaja, da se stečajni dolžnik zoper sklep ni pritožil. Že zgoraj navedeno zadošča za odločitev višjega sodišča. 8. Za odločitev1 tudi ni pravno pomembno, ali je upnik v stečajnem postopku priglasil svojo terjatev in ločitveno pravico na nepremičnini in ali mu je bila ta priznana. Iz 280. člena ZFPPIPP namreč jasno izhaja, da pride v poštev le v primeru, če je premoženje last stečajnega dolžnika. V četrtem odstavku 280. člena ZFPPIPP je tako predpisano, da se prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku. V stečajnem postopku se lahko prodaja le premoženje stečajnega dolžnika (320. člen ZFPPIPP). V konkretnem primeru pa nepremičnina, s katero se nadaljuje izvršba, po stanju zemljiške knjige ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika, temveč premoženje realnega dolžnika, to je pritožnika (v zvezi s tem glej tudi 11. člen Stvarnopravnega zakonika).

9. Višje sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so glede na zgornjo premiso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

10. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Izpodbijani sklep ima zgolj naravo procesno-tehničnega sklepa.