Jedro

V obravnavanem primeru se toženka v izpodbijani odločbi sklicuje le na pravno podlago odločitve (24. člen ZBPP), ne obrazloži pa, kateri pogoj iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP je v obravnavanem primeru izpolnjen, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna. Odločbe že zato ni mogoče preizkusiti. Poleg tega odločba zgolj povzema ugotovitve odvetnika v prejšnjem postopku, s katerimi pa se tožnik očitno ne strinja, svojih razlogov, zakaj je zadeva očitno nerazumna, pa ne navaja. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 135/2014-6 z dne 23. 4. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 18. 2. 2014 kot nerazumno na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v obliki odvetniškega svetovanja v zvezi s sprožitvijo postopka zoper podjetje A. d.o.o. zaradi napak pri izvedbi prekrivanja strehe. Toženka ugotavlja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 197/2013 z dne 29. 8. 2013 že odobrena redna BPP zaradi razrešitve istega problema, vendar je odvetnik, določen za izvajanje BPP, v tistem postopku, prišel do zaključka, da tožba nima možnosti za uspeh. Sodišče je zato tožnika pozvalo na dopolnitev prošnje z navedbo novih dejstev in okoliščin, ki so nastopile v tej zadevi in predložitvijo novih dokazov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev. Tožnik novih okoliščin, ki bi vodile do drugačnih zaključkov, kot jih je ugotovil odvetnik v prvem postopku, ni izkazal. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in navaja, da je v prejšnjem postopku izvedenec svoje delo opravili nepošteno. Opisuje dela, ki so potrebna za sanacijo strehe in se sklicuje na mnenje Zavoda za gradbeništvo, ki potrjuje, da je sanacija potrebna. Predlaga ugoditev tožbi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

ZBPP v prvem odstavku 24. člena pri odločanju o dodelitvi BPP kot pogoj določa tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (tako imenovani objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati (…). Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je 24. člen ZBPP in ugotovitev toženke, da je tožnikova prošnja nerazumna, saj mu je bila zaradi istega pravnega problema enkrat že dodeljena BPP, pa je odvetnik prišel do zaključka, da tožba nima možnosti za uspeh.

Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem postopa pristojni organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP), mora obrazložitev odločbe obsegati med drugim tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Navedeno pomeni, da mora obrazložitev odločbe vsebovati zlasti dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku. Če obrazložitev odločbe tožene stranke take vsebine nima, stranka nima možnosti, da razloge izpodbija, sodišče pa ne more preizkusiti zakonitosti odločbe.

V obravnavanem primeru se toženka v izpodbijani odločbi sklicuje le na pravno podlago odločitve (24. člen ZBPP), ne obrazloži pa, kateri pogoj iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP je v obravnavanem primeru izpolnjen, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna. Odločbe že zato ni mogoče preizkusiti. Poleg tega odločba zgolj povzema ugotovitve odvetnika v prejšnjem postopku, s katerimi pa se tožnik očitno ne strinja, svojih razlogov, zakaj je zadeva očitno nerazumna, pa ne navaja.

S tem, ko toženka ni spoštovala pravil postopka glede obrazložitve izpodbijane odločbe, je bistveno kršila pravila upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se njene odločbe zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. V ponovljenem postopku bo morala toženka, poleg opredelitve pravnih razlogov za odločitev, navesti tudi dejanske.

Ker v postopku pred izdajo upravnega akta, po povedanem, niso bila spoštovana pravila postopka, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1.