Jedro

Če je stranka že izgubila petitorni spor glede pravice do posesti, potem ne more uspešno zahtevati posestnega varstva na isti stvari glede enakega obsega posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnika sama trpita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče v celoti zavrnilo zahtevek glede motenja posesti, ki bi potrditvah tožbe naj bilo realizirano s parkiranjem 9.5.2009, 16.5.2009 in 27.5.2009 na parceli št. ... k.o. ..., s čimer naj bi bil onemogočen dostop do garaže tožeče stranke na parceli št. ... k.o. ...

Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zatrjuje, da sta toženca začela parkirati 26.4.2006, ko so bili odstranjeni mejniki, do takrat pa sta nemoteno parkirala tožnika. Ni res, da tožena stranka parkira tako, kot so parkirali pravni predniki, saj bivša lastnika M. G. in G. R. nikoli nista stanovala v svojem stanovanju. Podnajemnica tožene stranke pa ni parkirala tam, kjer parkirata toženca. Nista zamolčala prepovedi parkiranja po odločbah opr. št. P 378/97 in P 136/2006, čeprav je bilo prej to zemljišče družbena lastnina. V pritožbi nato tožeča stranka kritizira pravnomočni odločbi sodišča in trdi, da je sodišče vseskozi ravnalo zmotno in ni upoštevalo dokazov o njuni lastniki. Nato razpravljata o nedokončanem mejnem sporu. Tožnika se bosta plačila stroškov 352,80 EUR držala, saj toženca še vedno parkirata na parceli ... in preprečujeta dovoz v garažo. Pritožnika sta vedno spoštovala sklepe sodišča in sta uporabljala le svoje zemljišče. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, s katerim se pritožbeno sodišče v celoti strinja v dejanskem in pravnem pogledu (čl. 33 in 35 Stvarnopravnega zakonika): Kraj motenja je tlakovano dvorišče pred blokom V. ... Iz izpovedb strank je razvidno, da so na prostoru parkirali oboji, kdor je pač prej zasedel prostor. Tožeča stranka je toženo z dopisom 30.4.2009 opozarjala na parkiranje na tožnikovi parceli. Sodišče ugotavlja soposest, zato je pomembno, ali je soposestnik znatno otežkočil dotedanje izvrševanje posesti. Tožena stranka s parkiranjem 9.5., 16.5. in 27.5.2009 ni v znatni meri onemogočala parkiranja tožeči stranki, saj sta se stranki izmenjevali pri parkiranju. Ravnanje tožene stranke pa tudi ni protipravno, saj tožeča stranka ni uspela z negatorno tožbo proti prednikoma tožene stranke. V pravnomočni sodbi opr. št. P 378/97 z dne 7.5.2003 je ugotovitev, da sta prednika parkirala na funkcionalnem zemljišču bloka V. ..., kjer pa tožeča stranka nima nobene pravice. Po pravnomočnem sklepu opr. št. P 136/2006 z dne 19.12.2006 je bila tožnikoma prepovedano voziti in parkirati po tlakovanem dvorišču bloka V. ... Prepovedi iz pravnomočne sodne odločbe tožeča stranka ni spoštovala. Motenje posesti ni podano, če ravnanja temeljijo na zakonu. Tožena stranka je uporabljala funkcionalno zemljišče na osnovi Stanovanjskega zakona in sicer na osnovi čl. 3 in 5 SZ-1. Sodišče poudarja, da bi tožeča stranka morala dostop do garaže urediti s pomočjo instituta nujne poti ali s služnostjo.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni motila prejšnjega načina parkiranja, saj sta obe stranki izmenično parkirali glede na to, katera stranka je prej zasedla prostor. Obe stranki sta druga drugi izmenično onemogočali parkiranje.

Sodišče je tudi pravilno poudarilo, da ravnanje tožene stranke ni protipravno, saj je parkirala na funkcionalnem zemljišču stanovanjskega bloka, v katerem stanuje.

Na drugi strani pa skuša tožeča stranka uporabljati tuje funkcionalno zemljišče v nasprotju s pravnomočnima odločbama sodišča opr. št. P 378/97 in P 136/2006. Iz obeh odločb jasno izhaja, da tožeča stranka sploh ne sme uporabljati funkcionalnega zemljišča stanovanjskega bloka. To pomeni, da je tožeča stranka ne samo izgubila posestmotitveni spor, ampak je izgubila celo spor glede pravice do posesti. Zato je prvostopno sodišče pravilno poudarilo, da bi si morala tožeča stranka urediti služnost na osnovi ustreznega pravnega naslova, ali pa predlagati določitev nujne poti.

Nedokončan mejni spor ne more vplivati na odločitev v tej zadevi, lahko pa pripelje do drugačnega poteka meje in s tem izvrševanja posesti in lastninske pravice.

Izpodbijanje pravnomočnih odločb sodišča opr. št. P 378/97 in P 136/2006 v tej pravdi ni možno, ampak bi jih lahko tožeča stranka izpodbijala z izrednimi pravnimi sredstvi. Dokler pravnomočne odločbe niso razveljavljene ali spremenjene, jih morajo spoštovati tako stranke kot sodišče. Ključni problem v tej zadevi je v tem, da tožeča stranka nima pravno urejenega izvoza iz garaže in glede na sedanje stanje uporablja tuje zemljišče. Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.