Jedro

Sklep o odločitvi, da se vpis, o katerem se odloča po uradni dolžnosti ne opravi, se vroča le organu, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Osebi, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti (v predmetni zadevi dedič), se tak sklep ne vroča in zato nima pravice do ugovora.

Z odvzemom pravice do ugovora se dediču ne jemlje ustavno zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije), saj lahko učinkovito brani in varuje svoje interese na drug način. Upoštevaje določbo 125. člena ZZK-1 lahko namreč zemljiškoknjižno sodišče, v primerih, ko sicer odloča po uradni dolžnosti, odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepozen ugovor pritožnikov, ki sta ga vložila zoper sklep zemljiškoknjižne referentke (Dn. št. 9878/2008 z dne 30.3.2009, s katerim je bilo med drugim odločeno, da se vknjižba lastninske pravice pri parc. štev. 1073/1, 1073/6 in 1073/5 k.o. V. v korist V. M. in I. M., predlagana na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 329/98 z dne 22.6.2007 v zvezi s popravnimi sklepi z dne 14.1.2008 in 5.2.2008, ne opravi.

Zoper ta sklep sta se pritožila I. M. in V. M. (dediča na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 329/98) po svojem pooblaščencu in ga izpodbijala iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, sklep sodišča prve stopnje z dne 30.3.2009 pa spremeni tako, da dovoli predlagano vknjižbo pridobitve lastninske pravice, podrejeno pa, da ugovoru ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 30.3.2009 pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Ugotavljata, da je v obravnavani zadevi zemljiškoknjižno sodišče od zapuščinskega sodišča po uradni dolžnosti prejelo sklep o dedovanju III D 329/98, pri čemer je z zemljiškoknjižnim sklepom Dn. št. 9878/2008 z dne 30.3.2009 odločilo, da se vpis v delu, ki se nanaša na nepremičnini v k.o. V., ne opravi. Sklep je bil vročen le zapuščinskemu sodišču, ki je sklep o dedovanju izdalo, pri čemer ga je zapuščinsko sodišče prejelo 23.4.2009, njima pa ni bil vročen. Z zemljiškoknjižnim sklepom sta se seznanila šele 15.5.2009, in sicer z vpogledom v spis pri sodišču prve stopnje, zato je rok za ugovor zanju pričel teči šele s tem dnem. Drugačno stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno. S tem, ko se za začetek teka roka za vložitev ugovora šteje vročitev zemljiškoknjižnega sklepa zapuščinskemu sodišču in ne njima, kot udeležencema postopka, se jima jemlje ustavno zagotovljena pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije).

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je zemljiškoknjižno sodišče odločalo o vpisu po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o dedovanju (6. točka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS štev. 58/2003 s spremembami in dopolnitvami; ZZK-1, v zvezi s 46. členom ZZK-1). Odločilo je, da se vpis, o katerem odloča po uradni dolžnosti, ne opravi (151. člen ZZK-1) in v skladu z določbo 2. odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o tem, da se vpis ne opravi, vročilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki je zahtevalo vpis na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju III D 329/98 (udeleženec postopka iz 1. točke 132. člena ZZK-1 – organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti). Pritožnika – dediča po sklepu o dedovanju III D 329/98, sta sicer osebi, v korist katerih se o vpisu odloča po uradni dolžnosti in imata v smislu 2. točke 132. člena ZZK-1 položaj udeležencev, kar pa ne pomeni, da sta v predmetni zadevi tudi upravičena vložiti ugovor (nista udeleženca iz 1. točke 132. člena ZZK-1). Ob dejstvu, da se sklep (da se vpis ne opravi) vroča le udeležencem iz 1. točke 132. člena ZZK-1, kar pritožnika nista, ter da je pritožbeni rok vezan na vročitev sklepa (2. odstavek 159. člena ZZK-1), je njun ugovor nedovoljen.

Upoštevaje določbo 125. člena ZZK-1, da lahko zemljiškoknjižno sodišče v primeru, ko odloča po uradni dolžnosti, odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga, se pritožnikoma ne jemlje ustavno zagotovljena pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije), saj lahko učinkovito branita in varujeta svoje pravne interese na drug način (z vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga).

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je sicer nepravilno zavrglo njun ugovor kot prepozen, je torej pravilna iz drugih razlogov. Gre za nedovoljen ugovor, ki ga je na podlagi 1. točke 2. odstavka 158. člena treba zavreči, tako kot prepozen ugovor.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/07; UPB 3; št. 45/08; ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom ZZK-1 paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, ter na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZPP, potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni.