Jedro

Ker je bila osebna vročitev odločbe sodišča prve stopnje veljavno opravljena, ko je bila odločba vročena strankinemu pooblaščencu, se šteje, da je tožnik tega dne izvedel za zamudo roka za opravo dejanja v postopku. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen po poteku osemdnevnega zakonskega roka, se zavrže kot prepozen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje za opravo dejanja – plačilo sodne takse. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je dne 10. 9. 2010 zaradi neplačila sodne takse za tožbo izdalo sklep, s katerim je tožbo štelo za umaknjeno (105. a člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V zvezi s tem je tožnik predlagal vrnitev v prejšnje stanje. Predlog je zavrglo, ker je bil vložen po izteku roka, določenega v drugem odstavku 24. člena ZUS-1. Pooblaščena odvetniška družba je za tožečo stranko vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje dne 29. 9. 2010, v predlogu pa navajala, da je tožnik za zamudo izvedel dne 14. 9. 2010, s prejemom sklepa sodišča o domnevnem umiku tožbe zaradi neplačila sodnih taks po plačilnem nalogu z dne 10. 9. 2010. Osemdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje se je iztekel dne 22. 9. 2010, zato je bil predlog vložen prepozno.

2. Tožnik vlaga pritožbo po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, da je prejel plačilni nalog dne 14. 9. 2010. Tega dne je sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 9. 2010 prejel tožnikov pooblaščenec, tožnik pa je za ta sklep izvedel šele 27. 9. 2010, ko se je osebno oglasil pri pooblaščencu in ko je pooblaščenec po njegovem pooblastilu na Pošto A. naslovil dopis, s katerim je zahteval pojasnila glede poteka vročanja pošte v mesecu juliju 2010. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen dne 29. 9. 2010, je zato pravočasen. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in nadaljuje s postopkom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sporen dan, ko je tožnik izvedel za zamudo roka za plačilo sodne takse, določen v plačilnem nalogu.

5. Na podlagi drugega odstavka 24. člena ZUS-1 je predlog za vrnitev v prejšnje stanje treba vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela.

6. Na podlagi prvega odstavka 142. člena ZPP se sodne odločbe, zoper katere je dovoljena posebna pritožba (med katere po 82. členu ZUS-1 spada tudi sklep, s katerim je sodišče prve stopnje štelo tožnikovo tožbo za umaknjeno, in o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje), vročajo osebno stranki. Glede na sedmi odstavek 142. člena ZPP pa se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Če ima stranka pooblaščenca, se torej osebna vročitev veljavno opravi tako, da se pisanje vroči pooblaščencu.

7. V obravnavanem primeru tožnik (oziroma njegov pooblaščenec) sam priznava, da je bil sklep sodišča prve stopnje o umiku tožbe zaradi neplačila sodne takse tožnikovemu pooblaščencu vročen dne 14. 9. 2010. Glede na določbe 142. člena ZPP se šteje, da je bil tega dne navedeni sklep vročen tožniku osebno in je torej tožnik tega dne izvedel za zamudo plačila sodne takse za tožbo. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je torej osemdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude plačila sodne takse pričel teči naslednji dan, to je 15. 9. 2010 in se iztekel dne 22. 9. 2010. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je za tožnika vložil pooblaščenec dne 29. 9. 2010 je bil torej vložen po poteku roka iz drugega odstavka 24. člena ZUS-1, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.

8. Glede na navedeno pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na dan, ko naj bi tožnik osebno izvedel za sklep, ko se je oglasil v pisarni svojega pooblaščenca, in na potek vročanja pošte pooblaščenca v mesecu juliju 2010, niso utemeljeni.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.